Rak je sicer obolenje starejših, toda žal obstaja tudi nekaj vrst, ki prizadenejo otroke. Nevroblastom je tumor, ki se pojavi pri mlajših od pet let, nekateri se z njim lahko celo rodijo, čeprav se simptomi pojavijo kasneje. Rak se razvije iz nezrelih živčnih celic, zaradi česar se lahko pojavi v več delih telesa. Najbolj pogost je okoli nadledvične žleze, torej nad ledvicami, toda pri mladem Angležu se je razrasel v trebuščku.

Žal je pri fantku trajalo kar pet mesecev, preden je bilo odkrito obolenje in v tem času se je tumor že tako razrasel, da je bila bolezen v četrtem stadiju. Ko so se pojavili prvi simptomi, so zdravniki mislili, da ga muči kronično zaprtje. Poleg te težave je tožil tudi, da ga boli trebušček, postal je bolj bled in ni imel več toliko apetita kot nekoč. “Ko je imel tri leta, so zdravniki ugotovili, da ima Aspergerjev sindrom, kar je oblika avtizma. Ker naj bi bilo zaprtje pogosta težava avtističnih otrok, zdravniki niso posumili, da bi lahko bilo kaj hujšega,“ pove Sharon. Toda mamici šesti čut ni dal miru. Instinktivno je slutila, da bi bilo lahko nekaj veliko bolj narobe. “Postajala sem čedalje bolj zaskrbljena. Tako pogosto ga je bolel trebušček in deloval je tudi čedalje bolj napihnjen.“

Toda zdravniki še vedno niso posumili, da bi bila prava diagnoza lahko rak. "Gre za vrsto, ki jo je zelo težko odkriti,“ razloži dr. Alison Moy, predsednica Zveze za boj proti nevroblastomu. “Po drugi strani je obenem izjemno agresiven. Samo nekaj mesecev kasnejša diagnoza lahko pomeni veliko razliko. Nevroblastom lahko namreč v dveh tednih zraste od dveh do celo dvanajstih centimetrov.“ Kljub temu da so zdravniki menili, da Charlie nima nikakršnih nenavadnih simptomov, je Sharon čutila, da je deček bolan bolj, kot so ji zatrjevali. “Zaradi tega sem vztrajala in hodila od zdravnika do zdravnika.“ In ko je začel izgubljati težo ter je njegov trebušček postajal še bolj napihnjen, so se v bolnišnici le odločili, da bodo opravili magnetno resonanco.

“Rentgenolog je medicinsko sestro vprašal, ali je Charlie že njihov pacient ter ji dejal, da ga morajo sicer pri priči sprejeti. Očitno je bilo, da je nekaj videl, toda v tistem trenutku mi še nihče ni povedal, kaj.“ Nenadoma se je vse začelo odvijati veliko hitreje in zdravniki so nemudoma opravili še nekaj preiskav. Nato so ji v ordinaciji predočili novico, ki se je je bala. “Bila sem obupana, toda po drugi strani sem že dolgo vedela, da je nekaj zelo narobe. Zdravniki so mi povedali, da je tumor v njegovem trebuščku že tako velik, da na rentgenski sliki zakriva tako pljuča kot jetra. Seveda sem razočarana, da mojemu občutku niso verjeli že prej in da je zaradi tega rak ves ta čas uničeval mojega sina. Toda zdaj se zdravniki in medicinske sestre zanj res borijo, zato upam, da jim ga bo uspelo rešiti.“ Charlieja zdaj zdravijo s kemoterapijo, na vrsto bo prišel tudi za operacijo. Sharon lahko le upa, da njegovo mlado življenje ne bo ugasnilo prekmalu. “Lahko le upam, da je dovolj močan, da se lahko upre tej grozljivi bolezni.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na