Že kmalu za tem, ko je izvedela, da ji pod srcem raste otrok, se je Laura Hymas začela počutiti nenavadno. Bilo ji je slabo, bila je utrujena in slabotna. V prvih mesecih nosečnosti je vse skupaj postalo tako hudo, da je pristala v bolnišnici, a bila je prepričana, da so vse težave, ki jih je imela, običajen znak nosečnosti. Vendar se je tudi po rojstvu sinka Jacoba Laura počutila zelo slabo. Bila je tako izčrpana, da je ponoči namesto nje vstajal Ben, njeno ravnotežje je bilo vse slabše. Ko je odšla do zdravnika, ji je ta rekel, da ima preprosto poporodno depresijo, in ji celo predpisal antidepresive. ''Vedela sem, da za težave ni kriva depresija, kajti bila sem tako srečna, ker sem mama. Tako da tablet sploh nisem začela jemati,'' pripoveduje.

Ko ji je začela odpovedovati desna roka, se je spet odpravila k zdravniku, a tokrat naletela na drugega zdravnika kot prvič. Ko mu je opisala vse simptome, ki si jih je v zadnjih letih sama zapisovala, je takoj posumil na najhujše in jo napotil na preiskave. In ravno na božični večer je izvedela za rezultate, ki so ji v trenutku porušili svet. V možganih je imela tumor, ki ga zaradi lege v globini možganov niso mogli operativno odstraniti. Vse, kar so lahko naredili zanjo, je bilo to, da so ji ponudili kemoterapijo in obsevanje, s katerima bi poskusili tumor vsaj malo zmanjšati in ji za vsaj nekaj mesecev podaljšati življenje. ''Bila sem razvalina,'' pripoveduje Laura. ''Čeprav mi je na neki čuden način odleglo, da si nisem domišljala vseh težav oziroma simptomov, nisem pričakovala tako črne diagnoze.''

''Tako kot Laura tudi jaz nisem mogel kar sprejeti dejstva, da ne moremo ničesar narediti. In medtem ko sva brskala po internetu, sva se zavedela, da preprosto ne smeva izgubljati časa,'' pripoveduje Ben. ''Nihče ne ve, kako dolgo bo Laura živela – vemo le to, da boleha za najbolj agresivno obliko možganskega raka. Če ne bi naredili ničesar, bi ji ostalo samo še od kakšnih šest mesecev do enega leta življenja.''

Kmalu sta Laura in Ben naletela na nekaj, kar se jima je zdela Laurina zadnja oziroma celo edina možnost. Med brskanjem po spletu sta našla kliniko v Houstonu, na kateri so izvajali zdravljenje, ki je bilo še vedno v fazi testiranja, zato ga zdravstvene oblasti niso financirale. Laura je samo za prvo leto terapije potrebovala 86 tisoč evrov, zato je Laurina družina ustanovila fond zanjo, v katerega lahko ljudje darujejo po svojih zmožnostih. ''Ljudje so bili več kot pripravljeni pomagati. V samo nekaj urah jih je kar 31 tisoč obiskalo njeno spletno stran. Celo nekaj slavnih oseb se je odzvalo,'' je še povedal Ben. Tako je lahko Laura začela terapijo in se zoperstavila agresivnemu raku. ''So trenutki, ko bi najraje kar obupala. A le pogledati moram Bena in Jacoba, da se zavem, da se je vredno boriti za svoje življenje. Zato vse svoje upe polagam v to zdravljenje,'' pravi Laura.