Odločitev, da izdelke opremijo z oznakami GDA je prepuščena proizvajalcem. Kljub vsemu pa se je za označevanja živil z vrednostmi GDA že odločilo nekaj podjetij.

Na slovenskem trgu že najdemo izdelke osmih slovenskih in štirih mednarodnih podjetij, ki imajo t. i. dnevne orientacijske vrednosti (GDA).

Kaj so vrednosti GDA?

Vrednosti GDA so vodilo, koliko kalorij in bistvenih hranil vsebuje izdelek. Pomagajo k enostavnejšemu razumevanje potrošnika, koliko neko živilo oziroma pijača prispevata k njegovim dnevnim potrebam po hrani. Vrednosti GDA so namreč opredeljene za povprečno odraslo osebo, starejšo od 18 let, z normalno telesno težo, ki se zmerno ukvarja s telesno dejavnostjo. Ta na dan potrebuje okoli 2000 kalorij. Na splošno velja, da so vrednosti GDA opredeljene za 4 najpomembnejša hranila, ki lahko zvišujejo tveganje za razvoj prehransko vezanih bolezni: maščobe, nasičene maščobne kisline, sladkorji in natrij/sol.

Vrednosti GDA so lahko dvorezen meč

Vendar pa je Andreja Širca Čampa, prehranska strokovnjakinja na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kritična do vrednosti GDA in meni, da so lahko dvorezen meč. "Nič nimam proti kokakoli, vendar poglejte, na kokakoli so vrednosti za potrošnika lahko zelo lepe: nima maščob, nima sladkorjev, če govorimo o lahki kokakoli. Potrošnika lahko to zavede, da je ta izdelek zelo zdrav in ga pije v neomejenih količinah," pravi Andreja Širca Čapma. "Ne glede na vse je treba upoštevati pravila zdravega prehranjevanja: hrana mora zagotavljati dovolj hranilnih snovi telesu, zmernost v količini in raznolikost v izboru živil, mora biti takšna, da zagotavlja optimalno rast in razvoj ter dovolj vitaminov in mineralov," še dodaja.

Za otroke ni vrednosti GDA

Kot je še poudarila Andreja Širca Čampa, je pomanjkljivost tega označevanja, da so orientacijske vrednosti opredeljene le za odrasle, zato so pediatri že predlagali, da bi orientacijske vrednosti prilagodili otroški populaciji vsaj na izdelkih, ki jih proizvajalci oglašujejo za otroke.