Kemične sestavine, ki so značilne za določene oblike raka, naj bi bile tudi v izdihanem zraku in iztrebku obolelega človeka, te kemikalije pa lahko psi zavohajo z izjemno natančnostjo.

Do zdaj so znanstveniki na podlagi anekdot in nekaterih primerov domnevali, da lahko psi izvohajo raka mehurja, kože, pljuč, dojk in jajčnikov, a do zdaj še ni bilo trdnih dokazov za to. Z novo japonsko raziskavo pa so znanstveniki že korak bliže potrditvi ali ovržbi pasjih sposobnosti.

Japonski znanstveniki so osemletnega psa labradorca uporabili za vohalne teste. Teste je pes opravljal najprej na vzorcih človeškega zadaha. Med petimi vzorci, ki jih je imel na razpolago, je bil eden od bolnika z rakom in štirje od zdravih ljudi. V 33 od 36 primerov tovrstnih preizkusov je pes izbral pravilen vzorec. Nato pa je pes moral izbrati tudi pravilen vzorec blata. V teh testih se je izkazal za še uspešnejšega, saj je pravilen vzorec izbral pri kar 37 od 38 testov.

“Natančnost pasjega vonjanja je neizmerna. Pes je namreč raka zavohal tudi pri ljudeh, pri katerih je bila bolezen še v zelo zgodnji fazi,“ pravijo raziskovalci in dodajajo, da na izide testa ni vplivalo, ali je oseba kadila in ali je imela nerakave ali vnetne bolezni črevesja. Študija je tako po mnenju znanstvenikov dokaz, da rak oddaja določene kemikalije in vonj ter da obstajajo določene kemijske sestavine, ki so značilne samo za raka in krožijo po telesu že mnogo prej, preden bolezen napreduje. Novo odkritje bi tako lahko igralo pomembno vlogo pri razvijanju novih testov za odkrivanja raka, še preden se ta začne širiti po telesu, a bodo morali znanstveniki najprej ugotoviti, katere kemijske sestavine se sploh sproščajo pri raku in oddajajo značilen vonj.

Kljub temu pa psi ne bodo uporabljeni kot del diagnostičnega postopka. “Pse in pasji vonj je težko vpeljati v klinično prakso, saj bi bilo izjemno zamudno primerno izuriti pse za tovrstno uporabo,“ razlaga dr. Hideto Sonoda z univerze na Kjušuju, kjer je raziskava potekala. “Poleg tega se ostrina vonja in njihova koncentracija razlikujejo od enega psa do drugega. Celo isti pes lahko en dan voha bolje kot naslednji.“ Zaradi tega pa nekateri znanstveniki namigujejo, da bodo nadaljnje raziskave potekale v smeri razvoja 'elektronskega' pasjega nosu, ki bi ga lahko uporabljali za postavljanje diagnoze in odkrivanje raka črevesja v zadahu.

Bistvo študije pa je tudi dokazati, da je zgodnje odkrivanje bolezni ključnega pomena in ljudem dopovedati, da je bolezen mogoče odkriti, ko je ta še v povojih. Testi za odkrivanje raka na črevesju trenutno obstajajo v obliki testov za odkrivanje prikritih krvavitev v blatu. Krvavitve v blatu namreč veljajo za prvi znak raka črevesa.