Po desetih letih, ko ji je anoreksijo uspevalo ohranjati kolikor toliko pod nadzorom, je Nikki Grahame ponovno zapadla v začaran krog motenj hranjenja. Nekdanja tekmovalka v britanskem resničnostnem šovu Big Brother se je ponovno odločila za zdravljenje, že njeno enajsto od osmega leta starosti, ko je prvič pokazala znake bolezni.

Nikki, ki je zmanjšala vnos hrane za polovico in sedaj tehta zgolj 35 kilogramov, pravi, da so se ji težave z anoreksijo ponovno pojavile, ko so ji morali odstraniti oteklino na palcu na nogi in je začela postajati panična, ker ni smela telovaditi. “Takoj, ko sem lahko, sem začela telovaditi nenormalno intenzivno, nisem pa povečala vnosa hrane,“ je povedala za Heat Magazine. “Imam nekakšno fobijo, bojim se zaužiti več kot 400 kalorij. Ne dovolim si zaspati, če nisem v tistem dnevu dovolj telovadila, zatem, ko pojem obrok, pa se vsaj dve uri ne usedem.“

29-letna Nikki, ki se giblje v začaranem krogu anoreksije že 21 let, se je v medijih prvič pojavila leta 2006 kot udeleženka resničnostnega šova. Svojo zvezdniško kariero je nadaljevala v lastni seriji Princess Nikki, leta 2010 pa se je pojavila v šovu Ultimate Big Brother.

Leta 2008 je Nikki javno predstavila svojo knjigo Dying to Be Thin, v kateri je podrobno opisala svoj boj z anoreksijo. V njej je napisala, da je pri 13 letih tehtala zgolj 20 kilogramov in da so jo morali za tem dve leti hraniti preko cevke ter razkrila, da še nikoli ni imela menstruacije in da ne bo nikoli mogla imeti lastnih otrok. Poleg tega vsak dan jemlje zdravila, saj si je z bruhanjem popolnoma poškodovala požiralnik, trpi že za osteoporozo, kost pa se ji lahko zlomi že, če jo nekdo močno stisne, saj so njene kosti tako krhke. “Počutim se kot prava polomija. Napisala sem knjigo in se odločila, da bom za vedno premagala to grozljivo bolezen, a je bolezen spet privrela na plan,“ pravi. “Za dva dni vnaprej moram vedeti, kaj in kje bom jedla. Tako se lahko psihično pripravim na prehranjevanje. Anoreksija me ima pod popolnim nadzorom. Moj urnik mora biti do potankosti načrtovan. Izmučena sem.“

Nikki obiskuje kliniko za zdravljenje motenj hranjenja vsak dan med 10. in 16. uro, kjer mora pojesti, kar ji rečejo, osebje pa jo ima pod nadzorom in pazi, da po hranjenju zaužite hrane ne izbruha. Obiskuje tudi svetovalko, saj pravi, da včasih v svoji glavi sliši glas. “Gre za občutek krivde, ki me konstantno opominja, da si ne zaslužim lepega življenja in da si ne zaslužim živeti. Pravi mi, da nikomur nič ne pomenim, zaradi česar se gnusim že sama sebi. Razmišljala sem že o tem, da bi se poškodovala, ker sem slišala prijatelja, kako me opravlja. Opravljanje namreč dokazuje, da je vse, kar si mislim o sebi, res.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na