Rob in Linda Robertson iz Washingtona sta izvedela, da je njun sin Ryan gej, ko jima je to priznal pri komaj 12 letih. Pobožna kristijana, ki sta svoje življenje posvetila naukom svetega pisma, sta se odločila, da bosta sinu pomagala, da se nauči upreti svojemu naravnemu nagonu. A na koncu mu ni uspel in Ryan je pri komaj 20 letih umrl zaradi prekomernega odmerka droge.

Sedaj zakonca Roberstons potujeta po državi in pomagata evangeličanskim staršem, da sprejmejo svoje otroke, ki so istospolno usmerjeni. Čeprav sta jasna, da sta vedno ljubila svojega sina, danes nadvse obžalujeta, da ga nista sprejela natanko takšnega, kot je bil. Spodbujala sta ga k temu, da bi se uprl svojim naravnim občutkom, in vse od najstniških let je moral obiskovati 'spreobrnitveno terapijo', ki jo je vodil duhovnik bližnje cerkve. ''V resnici sva najinemu sinu rekla, da mora izbrati med Jezusom in svojo spolnostjo,'' je povedala Linda in dodala: ''Čeprav je to nekaj časa delovalo, na koncu Ryan ni mogel več zanikati svoje spolne usmerjenosti.''

Zaradi zatiranja čustev je uteho našel v drogi in se kmalu pričel odmikati od svojih staršev. Zadnja leta je komaj spregovoril z njima in se odselil od doma. ''Nenadno se je najin strah, da bi Ryan nekoč imel fanta (možnost, ki mi je resnično nagnala strah v kosti), zdel popolnoma banalen v primerjavi s strahom, da bi lahko umrl. Še posebej v luči tega, da je pričel zavračati svojo vero in kazal vse večjo jezo do boga,'' je Linda zapisala na svojem Facebook profilu.

Ryan se je zadnjih 18 mesecev življenja kljub vsemu vrnil domov in takrat sta ga starša sprejela odprtih rok, čeprav jima je predstavil svojega fanta. Le deset mesecev kasneje pa je vzel prekomerni odmerek droge skupaj s svojim starim prijateljem. 17 dni je preživel v bolnišnici, nato pa preminil. ''Sedaj, ko gledam nazaj na moj strah, ki me je preveval, in na vse moje reakcije prvih šest let po tem, ko nama je Ryan povedal, da je gej, ne morem verjeti, kako neumna sem bila. Bala sem se povsem napačnih stvari,'' je še zapisala.

''Sedaj žalujem ne le zaradi mojega najstarejšega sina, ki ga bom pogrešala vsak dan do konca mojega življenja, a tudi zaradi napak, ki sem jih storila. Žalujem za tem, kar bi lahko imeli, če bi le hodila po poti vere in ne po poti, ki jo je vodil strah.''