Na spodnja vprašanja odgovarjajo iz zdravstvene službe Term Šmarješke Toplice:

1. Katere so najpogostejše bolezni srca in ožilja, s katerimi se srečujete pri svojem delu?

Pri svojem delu se najpogosteje srečujemo:
a) s stanji po prebolelem infarktu in po grozečem infarktu,
b) z bolniki, ki so operirani zaradi nezmožnosti doseganja stabilnega stanja z zdravili in drugimi oblikami sekundarne preventive. Pri teh operacijah so narejene premostitve najbolj kritičnih in za kvaliteto življenja pomembnih mest na srčnih arterijah.

Dandanes je vedno več starejših ljudi in potemtakem tudi ishemičnih bolezni oz. bolezni, ki so posledica aterosklerotičnih procesov srčne arterije. Zaradi tega so vedno bolj pogoste prizadetosti srčnih zaklopk, kar vodi v pogostejše operacije zamenjave aortnih in mitralnih zaklopk.

2. Koliko časa traja bolnišnično zdravljenje najpogostejših bolezni srca in ožilja, preden lahko bolnik odide v domačo oskrbo ali na zdraviliško rehabilitacijo?

V zadnjem času opažamo trend, da so pacienti vedno bolj zgodaj odpuščeni iz bolnišnic v domačo oskrbo ali na zdraviliško zdravljenje. V zdravilišču takšne paciente namestimo na negovalnem oddelku, kjer strokovno osebje stalno spremlja njihovo klinično stanje. S pravo rehabilitacijo pa lahko začnemo, ko je bolnik v relativno stabilnem kliničnem stanju in ko ni kontraindikacij za nadzorovano telesno aktivnost, ki jo izvajamo v zdravilišču.

Menimo, da je stacionarna rehabilitacija v zdravilišču izrednega pomena za pacientovo čimprejšnje okrevanje in čim hitrejšo vrnitev v domače in delovno okolje. Žal pa se v praksi vse prepogosto dogaja, da je pacientom, ki bi nujno potrebovali dodatno rehabilitacijo, le ta zavrnjena. Ker so srčno-žilne bolezni kronične, je pomembno, da se zavedamo, da se rehabilitacija nikoli ne konča, ampak traja vse življenje. V zdravilišču paciente v tem smislu izobrazimo in jih pripravimo na nov življenjski slog, katerega bodo morali prevzeti, če bodo hoteli kvalitetno živeti.

3. Kakšen bi bil idealen čas za popolno okrevanje po zdravljenju omenjenih bolezni ali operaciji in kakšna bi bila po mnenju stroke idealna rehabilitacija (neupoštevajoč trenutno stanje v zdravstvu)?

Z rehabilitacijo je potrebno začeti čim bolj zgodaj, seveda pri klinično stabilnem pacientu z zaprtimi ranami brez vnetnih sprememb. Optimalna dolžina stacionarne rehabilitacije naj bi trajala 3 do 4 tedne. Popolno okrevanje srčnega bolnika z optimalno vzpostavitvijo vseh življenjskih funkcij pa ocenjujemo na do 6 mesecev.

Vračanje v proces dela je zelo različno in odvisno od številnih dejavnikov, od teže posledic po preboleli bolezni, od obremenitev delovnega okolja v katerega se bolnik vrača, predvsem pa od pristojnih osebnih zdravnikov in tudi samih bolnikov, saj se številni želijo čim prej vrniti v delovno okolje.

Vsekakor je vrnitev v delovno okolje zgodnejša ob pravilni rehabilitaciji. Za čim bolj uspešno vključitev pacienta v običajno okolje je pomembno, da prevzame zdrav način življenja, da se nauči zdravo živeti. Tu je pomembno sodelovanje v koronarnih klubih, predvsem pa razna izobraževanja, kjer je potrebno pacientu pokazati, ga naučiti, kako po rehabilitaciji nadaljevati z zdravim načinom življenja.