Eksperimentalna tehnologija, ki z elektrodami stimulira možgane, kaže pomembne rezultate pri izboljšanju kognitivnih funkcij, piše net.hr. 

Michael Kahana, psiholog z Univerze v Pensilvaniji, več kot 30 let preučuje delovanje možganov in naš spomin, kako deluje, kaj se zgodi, ko preneha delovati in predvsem, zakaj neha delovati. Psihologa ne navdušuje le izguba spomina, ki jo povzroči travmatska poškodba možganov, ki prizadene več milijonov ljudi na svetu z Alzheimerjevo boleznijo. Njegova raziskava se osredotoča tudi na izgubo spomina, ki prizadene vse, ne glede na njihovo kognitivno zdravje.

Bodo oz. so lahko možganski čipi že pomoč bolnikom z epilepsijo?

''Spomin niha čez dan in se lahko spreminja od trenutka do trenutka. Tako delujejo naši možganski krogi. Ko sem to spoznal, se je postavilo vprašanje, kako naj moji možgani vedno ostanejo v dobri formi?'' se je vprašal psiholog Kahana.

Njegovo raziskovanje spomina je doseglo vrhunec v prelomni študiji, objavljeni lani januarja, v kateri so s skupino raziskovalcev uporabili računalniško podprte posege pri skupini 47 bolnikov z epilepsijo, pri čemer so dovajali impulz električne energije neposredno v možgane, tik preden se je pojavila izguba spomina. 

To so storili z uporabo elektrod, ki so bile vsajene neposredno v možgane bolnikov kot del njihovega zdravljenja epilepsije.

Te elektrode, uporabili so med 100 in 200 na osebo, so sposobne prepoznati možganske signale, ko se pacient poskuša nečesa spomniti, in pošljejo točno določen sunek električne energije v lateralno temporalno skorjo, del možganov, ki se uporablja za shranjevanje in obdelavo spominov.

Rezultati so bili boljši, kot je Kahana sploh upal, saj je stimulacija možganov privedla do 28-odstotnega izboljšanja spomina.''Mislim, da smo na pragu nove dobe v človeški nevroznanosti in človeški nevroterapiji,'' je dejal.

Samo lani so bili pacienti v študiji Stanford Medicine tako presenečeni nad izboljšanjem spomina po 90 dneh zdravljenja z možganskimi vsadki, da jih več ni hotelo izklopiti naprav. In avgusta je Neuralink, nevrotehnološki startup v lasti Elona Muska, objavil načrte za vstavitev možganskega čipa, ki je zasnovan tako, da paraliziranim bolnikom omogoča uporabo digitalnih naprav na način, da razmišljajo v drugega človeka.

Noland Arbaugh, 30-letnik iz Arizone, paraliziran od vratu navzdol po potapljaški nesreči pred osmimi leti, je januarja letos prejel prvi vsadek Neuralink. V marčevski oddaji v živo na omrežju X je Arbaugh pokazal, kako lahko s svojimi mislimi upravlja računalniški kazalec za igranje iger in e-pošto. Maja so poročali, da se je naprava nepričakovano začela odmikati od Arbaughove lobanje, a da je bila težava odpravljena.

David Brandman, nevrokirurg , ki je pomagal razviti možganski čip, je dejal, da možganski čip interpretira možganske signale, ki jih nato predvaja programska oprema glasovnega pomočnika.

''Sistem je približno 97-odstotno natančen in mu omogoča, da govori besede iz slovarja s 125.000 besedami. Z umetno inteligenco smo poustvarili tudi zvok njegovega glasu, tako da lahko besedilo na glas izgovori računalnik, da zveni kot on prej je bil diagnosticiran z ALS,'' je dejal omenjen nevrokirurg.

Čip v možganih naj bi pomagal pri spominu

Izzivi spomina postanejo nekoliko težji. Ne gre vedno za izboljšanje spomina na splošno, ampak za izboljšanje spomina za določene pomembne ali nujne informacije, kot je: ''Ali sem danes zjutraj vzel zdravilo?''

Dr. Brent Roeder, znanstveni sodelavec na oddelku za translacijsko nevroznanost na Medicinski fakulteti Univerze Wake Forest, preučuje, kako posnemati posamezne kode znotraj aktivnosti hipokampusa za specifične spominske informacije. S kolegi raziskovalci so to dosegli s 'spominskimi protezami', elektrodo, vstavljeno v možgane, ki sodeluje s hipokampusom in ustvarja nevronske zapise, ko pacient izvaja določeno spominsko nalogo.

''Ko so bile ustvarjene te edinstvene spominske kode, smo jih uporabili za stimulacijo med spominsko nalogo, da bi ugotovili, ali lahko povečamo zmogljivost pacientovega spomina,'' pravi Roeder. 

To je bolnikom pomagalo, da so se spomnili zelo specifičnih informacij. Ne izboljša le njihovega splošnega spomina, temveč tudi napake v spominu, ki ovirajo vsakdanje življenje, na primer pozabijo, kam so dali ključe od avtomobila in ali so ugasnili štedilnik. Ena od prednosti te vrste pristopa je, da ni omejen na določeno stanje.

Vir: net.hr