Poslovneža so takoj prepeljali v bližnjo bolnišnico v Londonu, kjer so opravili nekaj pregledov, nato pa mu povedali, da ni šlo za srčno kap, ampak za zastrupitev s hrano. ''Nekaj časa so me pustili sedeti na vozičku, vzeli kri, nato pa me s taksijem poslali nazaj domov. Še vedno me je vse bolelo in ob vsakem premiku sem utrpel grozljive krče. A rekli so, da je bil najbrž le slab riž, zato sem legel v posteljo in poskušal bolezen prespati.'' Ker je bila bolečina premočna in ni in ni popustila, je še enkrat poklical rešilca. ''Prihajam iz družine, ki noče obremenjevati zdravnikov, če to ni nujno. Prav zato me je že izjemno bolelo, ko sem še enkrat poklical rešilca.'' Reševalci so mu izmerili pulz srca in ga spet odslovili, češ da gre za zastrupitev s hrano. Po treh dneh v postelji se je Ivan počutil bolje. ''Ves čas sem imel v trebuhu občutek napihnjenosti in sem mislil, da bi lahko vadba ta občutek pregnala, zato sem se odpravil v fitnes, kjer sem poskušal z lažjimi vajami.'' Takoj, ko je začel vaditi, je izgubil zavest. Ko je prišel k sebi, je trpel neizmerne bolečine in osebje je poklicalo rešilca.

V bolnišnici so ga klistrirali, saj so bili še vedno prepričani, da gre za zastrupitev. ''Nič ni prišlo iz mene, saj več dni nisem jedel. A bolečina v prsih, rokah in trebuhu je bila nenormalna. Kar naprej sem zaradi nje izgubljal zavest. Bilo je res ponižujoče,'' se spominja. Okrog polnoči so ga spet želeli poslati domov z odvajali in prepovedjo vadbe, ko je dr. Earnshaw ob pogledu nanj prebledel in začel kričati. ''Kar naenkrat so vsi okrog mene začeli tekati na vse strani,'' se spominja. Kot je nato pojasnil zdravnik, imajo pacienti, ki notranje krvavijo, značilen videz obraza in takrat se mu je posvetilo, da gre najverjetneje za to. Ivan je namreč utrpel anevrizmo vranične arterije, kar pomeni, da mu je počila arterija, ki dovaja kri v vranico. Kri je tako počasi tekla v njegov želodec, zaradi česar je trpel hude bolečine več dni. ''Zdravnik mi je povedal, da je prepričan, da imam notranje krvavitve in da nujno potrebujem operacijo, če ne bom umrl. Nisem mu verjel, a šele pozneje sem izvedel, kako blizu smrti sem bil.'' Ponavadi pacienta s hudimi bolečinami v trebuhu pregledajo s CT-jem, ki pokaže krvavitev, a kot pravi dr. Earnshaw, ta ni bila vidna pri Ivanu. ''Včasih je krvavitev tako majhna, da se začasno pozdravi sama od sebe, dokler ni pritisk prevelik in žila poči. Mislimo, da se je to zgodilo v njegovem primeru.''

Ivana so takoj odpeljali v operacijsko sobo. Obstaja več možnosti za operacijo. Prva je ta, da v počeno žilo vstavijo opornico, ki ustavi krvavitev in omogoča, da se žila zaceli. Drugi postopek je embolizacija, pri kateri v žilo vstavijo blokado in jo tako zaprejo, da preprečijo dotok krvi v vranico in organ odmre. Če obe te metodi odpovesta, je edina opcija odstranitev vranice.

''Prvo operacijo so mi naredili, medtem ko sem bil buden. Bil sem priključen na številne cevke, ki so v moje telo dovajale protibolečinska zdravila, tako da se komaj spomnim posega. Ko sem se naslednjič zavedel, je moralo biti že jutro in z menoj so se ukvarjali že več ur.'' Žal pa se je izkazalo, da bodo morali odstraniti vranico. Preden so mu dali splošno anestezijo, so ga vprašali, če si želi govoriti s svojo materjo, saj je to morda njun zadnji pogovor. ''Takrat sem spoznal, kako blizu smrti sem. Vedno sem se bal staranja, a nikoli si nisem mislil, da bo moje življenje tako kratko. Nisem bil prestrašen, ampak sem se predal. Pomislil sem, kako sem preživel življenje in si rekel, vse je v redu, bile so lepe štiri dekade. Mati živi daleč in bi potrebovala dolgo, preden bi prišla, poleg tega bi jo povsem spravil ob pamet, zato sem rekel, da naj me kar operirajo.''

A zahvaljujoč kirurgom, ki so storili vse, da so mu rešili življenje, se je Ivan zbudil. Operacija je bila uspešna. Zdravniki so nato pojasnili, da če ne bi bil v formi, ne bi preživel. Prav zato je tudi hitro okreval. ''Povedali so mi, da so ljudje po takšni operaciji po navadi v bolnišnici dva tedna. Sam pa sem bil na intenzivni negi dva dni in nato še pet dni na oddelku.'' Dva tedna po operaciji je že bil v telovadnici in se je počutil normalno. Danes Ivan ni jezen na zdravnike, da so mu tako pozno postavili diagnozo, ampak jim je hvaležen, da so mu rešili življenje. ''Možnosti za to, da sem pri svojih letih trpel za to vrsto anevrizme, so bile ena proti milijon, zato je pravzaprav čudež, da so jo sploh odkrili.'' Sedaj mora vsak dan jemati antibiotike, s katerimi se varuje pred bakterijami, za kar je prej poskrbela vranica, a kljub temu pravi, da se počuti bolje kot nikoli. Poleg tega skupaj z drugimi, ki so zrli smrti v oči, pripravlja knjigo, v kateri bo svojo izkušnjo delil z drugimi. ''Po tej izkušnji se vsi prejšnji strahovi zdijo smešni. Sedaj sem hvaležen za to, da se bom lahko postaral in se tega procesa veselim.''

Vranica

Organ na levi strani trebušne votline, za želodcem pod prepono, ki je del mezgovnega sistema (organov imunskega sistema) in v katerem se razgrajujejo stare rdeče krvničke ter dozorevajo nekatere bele krvne celice. Vranica deluje kot filter krvi in jo čisti različnih bakterij in virusov. Ko kri teče prek vranice, bele krvničke napadejo in odstranijo vse tujke, kar telo varuje pred infekcijami. Človek lahko živi brez vranice, saj njegovo funkcijo prevzamejo drugi organi, kot so na primer jetra. Kljub vsemu pa je človek brez nje bolj občutljiv za infekcije.

Anevrizma

Anevrizma je izboklina na arteriji, ki nastane zaradi oslabljene stene žile. Ko se kri črpa prek nje, krvni pritisk povečuje občutljivost predela in žila se na tem delu izboči navzven. Takrat obstaja možnost, da poči, kar povzroči notranje krvavitve in poškodbe organov, ki zato ne dobijo zadostne količine krvi. Anevrizma se lahko razvije na kateri koli žili.