32-letna Laura Payne se je začela boriti z anoreksijo pri šestnajstih. Danes je mamica in pa profesionalna bodybuilderka. Lahko bi rekli, da se obsedenosti s telesom ni ravno znebila, a sama pove: "Če me ne bi zasvojil bodybuilding, bi bila danes verjetno mrtva."

Američanka iz Texasa se spominja, kaj jo je pahnilo v bolezen. Bila je zelo zaljubljena, nato pa jo je fant zapustil. Postala je obsedena s svojim videzom, prepričana, da je zaradi tega, ker ni dovolj dobra in lepa, ostala sama. Začela je hujšati in v naslednjih treh letih izgubila toliko teže, da je tehtala samo 38 kilogramov in pristala v bolnišnici.

'Ko danes pogledam stare fotografije, se zgrozim'

"Videti sem bolno in moje kosti kar štrlijo ven, nimam nobenih oblin. Žalostno je, da želijo dekleta tako izgledati. Tudi jaz sem takrat želela biti samo čim bolj vitka. Vem, da sem samo eno obsesijo zamenjala z drugo," priznava. "Ampak bodybuilding je vsaj bolj zdrav. Še vedno nadziraš vse, ampak vsaj uživaš hrano. Je pa grozno, da se je vse začelo tako, da sem mislila, da nekdo misli, da nisem dovolj privlačna."

"Poleg tega da nisem dovolj jedla, sem tudi pretiravala s telovadbo, ure in ure bi bila vsak dan na tekalni stezi, da bi zagotovo pokurila vse kalorije, ki sem jih pojedla. Moji starši so bili čisto iz sebe, ampak ko sem bila enkrat v krempljih bolezni, mi je bilo zelo težko pomagati." Bodybuilding ji je predstavil sedanji mož Jason pred sedmimi leti. "Pomagal mi je, ker moja obsesija ni nikoli ravno izginila. Priznam, da še vedno ves čas razmišljam o hrani in sem zaskrbljena, ali sem videti dovolj dobro." A danes kljub temu, da pazi, kakšne obroke ima, vsaj uživa hrano, čeprav samo zdravo. Tehta 67 kilogramov. "Jason me prepričuje, da si večkrat privoščim kakšne pregrehe, ampak imam pravilo, da lahko pojem samo eno nezdravo stvar na teden, in če sem ta teden že jedla sladoled, me ne more nihče prepričati, da si privoščim še kakšno kepico."

Boji se, da bi motnjo prenesla na hčer

Ima hčerko in dodaja, da jo skrbi, da bi svojo obsesijo prenesla nanjo. "Ko sem bila noseča, sem skorajda na skrivaj upala, da ne bo deklica," pravi. "Če bi razvila motnjo hranjenja, bi mi počilo srce. Pred njo skušam skrivati svoje obsesije, a me skrbi, da je to nemogoče, da bom nekako vplivala nanjo. Kajti motnja hranjenja je vedno v moji glavi, rešuje me edino to, da se osredotočam na bodybuilding."