Mother forced to live with BALLOONS under her skin before life-changing surgery to remove g... https://t.co/tlR6IhavUY Daily Mail #Health

— Food Town (@GrimsbyUK) 21 April 2016

Jennifer Hiles se je rodila z obrazno arterijsko vensko malformacijo. To je pomenilo, da je bila prisiljena živeti z izrastki, ki so prekrivali polovico njenega obraza. Zaradi česar so ljudje vanjo vedno strmeli in bili do nje zaradi njenega drugačnega videza celo prav zlobni. A maja se bo vse spremenilo. Z operacijo – ki bo sicer obsežna – ji bodo zdravniki lahko malformacijo odstranili in dosegli, da bo lahko končno zaživela življenje, v katerem ne bo nenehno imela občutka, da se mora skrivati. To je njena največja želja.

Do operacije pa mora živeti z baloni pod kožo. Ti so polnjeni s solno raztopino in ji bodo kožo tako raztegnili, da jo bodo kirurgi lahko uporabili, da bodo z njo prekrili brazgotine. "So kot prsni vsadki, samo da so v mojem obrazu. Ni prijetno. Predstavljajte si, da nekdo vzame vašo kožo in jo raztegne. Tako se občuti."  Poleg tega ji bodo tudi popravili nos. A Američanka od estetskega dela operacije ne pričakuje nič posebnega. "Ne želim biti perfektna. Samo normalna. Najsrečnejša oseba na svetu bom, če bom šla lahko na kosilo s svojo družino in vame nihče ne bo strmel. To bo uresničenje mojih največjih sanj."

Do maja lahko tudi vsak trenutek umre

Ni pa operacija zanjo odrešujoča samo zato, ker je ljudje ne bodo več čudno gledali. Rešila ji bo življenje. Sicer ji lahko namreč vsak trenutek odpove srce ali pa zaradi močne nenadne krvavitve izgubi preveč krvi. Ko se je rodila, so starši najprej mislili, da ima samo nenavadno materino znamenje, a stanje se je hitro slabšalo. "Potrebovala je nenehne transfuzije krvi," pripoveduje mati Alfreda Simms. "Veliko časa je preživela pri zdravnikih, a do sedaj ji drastično niso mogli pomagati, le lajšali so stanje. Težko je bilo gledati, skozi kakšne stvari je morala," se zdaj operacije neizmerno veseli tudi sama. "Ni bilo težko le gledati, kako se do nje obnaša okolica – težko je bilo, ker me je bilo vedno strah, da lahko nenadoma umre. Velikokrat me je bilo strah zvečer zaspati, ker bi lahko začela krvaveti iz nosu in bi me skrbelo, ali bo izgubila preveč krvi. Ko je bila stara 11 let, je zaradi tega skoraj umrla in v bolnišnico so jo prepeljali s helikopterjem. To je bil najstrašnejši dan mojega življenja."

A res lep del te zgodbe je, da je njen mož lahko njo sprejel, kakršna je in jo vzljubil, ne glede na njen nekonvencionalen videz. "Enkrat sem kot otrok ugotovila, da sem drugačna," pripoveduje. Otroci z njo niso želeli biti prijatelji. Ko je svojega moža spoznala še v šoli, pa je bilo povsem drugače. "On me je na šolskem hodniku objel in poljubil. Bila sem presenečena, ker so se me ljudje po navadi izogibali. Njemu pa ni bilo mar, kako so name gledali drugi ljudje in to je bil najlepši občutek na svetu. Vedno mi je govoril, da sem lepa. Najboljši človek na svetu je." Sam pravi, da se operacije svoje žene veseli, ker ve, da bo potem živela lažje in dlje in se bo bolje počutila in bo bolj zdrava. "Sicer pa je ona zame že zelo lepa oseba. Pri njej ne vidim samo njenega zunanjega videza," pove. "Je pa nenavadno pomisliti, da sploh ne vem, kako bo videti po operaciji."

Zaradi svojega videza je bila vedno zelo sramežljiva. Vedno jo je skrbelo, kaj bodo drugi mislili. In tudi ko gre po starejšo hčerko v šolo, raje ne pokaže, da je njena mati. "Otroci so lahko zelo zlobni. Eden je enkrat zakričal, kaj je narobe z mojim obrazom. Vpijejo name, kot da sem pošast. Drugič so se med seboj pogovarjali, kako grozna sem, in se spraševali, čigava mama sem. Nikoli ne objamem in poljubim svoje hčere, ko pride, da ljudje ne bi vedeli, da sem njena mama. Strah me je, da se bodo norčevali iz nje." Zato je presrečna, da bo po tem maju lahko čas s svojimi najbližjimi končno le preživljala, ne da bi se bala, kako jih lahko ožigosa dostikrat mnogo premalo razumevajoča okolica.