Kljub temu, da se določene bolezni že dolgo ne pojavljajo več pa se je potrebno zavedati, da dolgotrajna odsotnost bolezni še ne pomeni, da v našem okolju povzročiteljev ni več – le možnosti nimajo, da bi se razširili. Zato bi se ob morebitnem padcu precepljenosti prebivalstva pojavilo tveganje za ponovno razširjanje nekaterih nalezljivih bolezni.

Upad precepljenosti bi pomenil povečano tveganje za epidemije

Kot pravijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, je mogoče vzpostaviti kolektivno imunost le, če je cepljenih vsaj 90 odstotkov ciljne populacije, za zajezitev širjenja ošpic pa 95 odstotkov. Na to opozarjajo tudi izkušnje iz držav, v katerih je precepljenost zaradi različnih razlogov upadla, posledično pa so se pojavile epidemije davice, otroške paralize in ošpic.

"Delež cepljenih, ki smo ga dosegli v Sloveniji, za zdaj omogoča solidno varnost pred nalezljivimi boleznimi. Drzno pa bi ravnali, če bi sklepali, da smo bitko z nalezljivimi boleznimi že dobili," pravi dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Poudarja pa tudi, da se bomo zaradi velike mobilnosti v današnjem času in nagle rasti odpornosti mikrobov proti antibiotikom v prihodnosti vse teže zoperstavljali nevarnim okužbam. "Cepljenje je vsekakor ukrep, ki varuje posameznika in obenem učinkuje v splošno dobro. Takšnih držav, v katerih so rutinska cepljenja za vse otroke brezplačna, je malo. Program cepljenja ima v Sloveniji visoko prioriteto, zato si želimo, da bi čim več ljudi razumelo koristi zaščite s cepljenjem."

Proti katerim boleznim se lahko cepite?

Nalezljive bolezni, proti katerim v naši državi glede na veljavno zakonodajo cepimo predšolske in šolske otroke, so: davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, okužbe povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae tip b (HiB), ošpice, mumps, rdečke, hepatitis B, okužbe, ki jih povzročajo humani virusi papiloma (HPV). Za te skupine se stroški cepljenja krijejo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na razpolago so še nekatera druga cepljenja, ki so priporočljiva, a niso obvezna. Tako se je pri nas možno cepiti še proti rotavirusnim okužbam, gripi, klopnemu meningoencefalitisu, meningokoknemu meningitisu, noricam, pnevmokoknim okužbam, tuberkulozi, hepatitisu A, hepatitisu B, rumeni mrzlici, okužbi z respiratornim sincicijskim virusom, tifusu in steklini. Ta cepljenja so samoplačniška, v določenih primerih pa se stroški krijejo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja ali pa jih krijejo delodajalci.

"Program cepljenja v Sloveniji je sodoben, varen in učinkovit. Uporabljamo le kakovostna cepiva," je dejala Lucija Beškovnik, dr. med., iz epidemiološke ambulante Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. S cepivom vnesemo v telo oslabljene ali uničene povzročitelje nalezljivih bolezni oziroma njihove sestavine. Cepivo ne more povzročiti bolezni, ampak le spodbudi imunski sistem, da ta izdela zaščitna protitelesa proti povzročiteljem bolezni. Če pride cepljena oseba v stik s povzročiteljem, ga protitelesa prepoznajo in onesposobijo. Koristi cepljenja močno presegajo tveganje, da se lahko po cepljenju pojavijo tudi stranski učinki, ki so največkrat blagi, lokalni in hitro minejo.

V Sloveniji zaradi cepljenja ne beležimo več prirojenih rdečk, prirojenega tetanusa, davice in otroške paralize. Prav zaradi cepljenja smo v svetu odpravili črne koze. Dognanja epidemiološke znanosti in napore zdravstvenih služb marsikje v svetu ustavljajo ekonomske krize in vojne. Več milijonov otrok v deželah v razvoju ni cepljenih, ker so rojeni v revnih državah, v katerih ne morejo zagotoviti cepljenja. Neenakosti v zdravju so močno prisotne tudi pri uveljavljanju pravice do cepljenja. Številni ljudje v različnih predelih sveta vsako leto umrejo zaradi ošpic, hemofilusnega meningitisa, tetanusa in drugih nalezljivih bolezni.

Informiranje o pozitivnem pomenu cepljenja bo imelo tudi v prihodnosti močan vpliv, saj soustvarja naš odnos do varovanja lastnega in javnega zdravja. S cepljenjem zaščitimo zdravje posameznika in skupnosti. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije s cepljenjem vsako leto rešimo več kot tri milijone življenj po vsem svetu, milijonom pa prihranimo trpljenje zaradi bolezni in doživljenjske invalidnosti, še opozarjajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.