"Kakšno uro sem jokala medicinski sestri, kako naj sprejmem kaj takega," pravi. "Počutila sem se tako žalostno, počutila sem se nagnusno." Njena samopodoba se je sesula. Bila je obupana. A sčasoma, pripoveduje, je ugotovila, da tako ne gre naprej. Če želi biti v življenju srečna, mora nekaj spremeniti. "Moram to narediti, sem si mislila. Res se mi je bilo težko navaditi, ampak morala sem se. Nihče drug ne bo tega mogel storiti namesto mene, sem si govorila. In drugače nisem mogla živeti."
Najprej je svojo vrečko poimenovala Steve in se poskušala o njej šaliti. In prijatelji in znanci so to sprejeli. "Vprašali bi me, kako sva jaz in Steve. Bila sva kot kakšen parček. Želela sem vse skupaj spremeniti v manj resno." In odločila se je, da na Facebooku pogumno razkrije tisto, česar se najbolj sramuje. Da pokaže, kako je videti Steve. Da ne skriva tega, kar je.
Pomagalo ji je tudi to, da jo je fant Aaron sprejel takšno, kot je. Dejal ji je, da jo je imel rad prej in da jo ima rad zdaj. "Še vedno si ista oseba, mi je povedal. Mislila sem, da ne bo želel biti z nekom, ki ima ogromno brazgotino in stomo in vrečko." Toda on ni šel nikamor. "Pomagal se mi je okopati tisti večer, ko so me izpustili iz bolnišnice." Sicer pa sta ji pomagala mama in oče, saj je takrat še živela doma. Lisa danes vrečke namreč več nima. Marca 2015 je imela operacijo, s katero so ji stomo odstranili, saj so ji vrnili del črevesja, ki so ji ga prej odvzeli. Še vedno ima zdravila, a nima simptomov. Življenje je spet postalo normalno. Ampak še vedno se želi boriti proti predsodkom, zaradi katerih se tisti, ki so prisiljeni živeti s stomo, zaradi tega potem slabo počutijo.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV