Leta 2009 so mu diagnosticirali kavernozni hemangiom, tip s krvjo napolnjene ciste na hrbtenici. Zdravniki so se bali, da bi operacija povzročila popolno paralizo, zato so se odločili, da ne bodo operirali. S cisto je normalno živel 11 mesecev, vse dokler ni septembra leta 2010 počila in potreboval je operacijo, po kateri je ostal paraliziran od pasu navzdol. Nenadno se je znašel v situaciji, kjer je iz kirurga, ki je opravil 1000 operacij na leto, postal bolnik, ki ne bo nikoli več mogel operirati. ''Ena mojih prvih misli je bila: 'Moje življenje je končano.' Moral sem popolnoma na novo zgraditi svojo samopodobo. Tisto, kar sem bil znotraj operacijske sobe je izginilo.''

A predan zdravnik je kmalu nehal obupavati in se odločil, da bo ne glede na vse kmalu znova v operacijski sobi. Le leto dni kasneje, mu je prav to uspelo. Prvo operacijo, ki jo je opravil, je opazoval nadzorni kirurg, v primeru, da bi mu moral priskočiti na pomoč, a to ni bilo potrebno. Dolga leta izkušenj so mu pomagala, da se je dobro znašel in uspešno izvedel zahtevno operacijo. ''Zelo hitro je bilo jasno, da ima še vedno enake sposobnosti,'' je povedala njegova sodelavka Ann Abad. Kmalu pa je lahko izvedel tudi bolj zahtevne operacije ramena, pri kateri je moral stati. Pri tem mu je pomagala vsakodnevna vadba v fitnesu, pri kateri je okrepil mišice telesa in voziček, v katerem je lahko v stoječem položaju. Prav ta huda življenjska preizkušnja pa je iz njega naredila boljšega zdravnika. ''Spoznal sem, da je ključna komunikacija z družino pacienta in njegovimi ljubljenimi. Imel sem priložnost, da sem svojo družino spoznal v popolnoma novi luči in danes obžalujem zapravljeni čas, ki jim ga nisem namenjal. Vsa preizkušnja je iz mene naredila bolj družinskega človeka in to je bila izjemno močna izkušnja.''

Še posebej je hvaležen svoji ženi Kathryn. ''Ne bi mi uspelo čez te preizkušnje, če ne bi bilo moje prečudovite žene. Izjemno sem hvaležen, da imam družino, ki sem jo na novo spoznal.'' A zaveda se tudi, da vsi nimajo te sreče, da bi imeli v takih trenutkih tako močno podporo, zato je odločen, da bo svoje življenje predal temu, da pomaga ljudem, ki se znajdejo v podobni situaciji. ''Ko sem mi je zgodilo, kar se mi je, sem imel svojo profesijo, dobro izobrazbo, denar, družino, univerzo, ki me je podpirala. Zavedam se, da mnogi nimajo vsega tega in vsak dan se spopadam z mislijo, kako bi jim lahko pomagal. Nekega dne jim bom.''