46-letni Anglež je imel pred enim letom 135 kilogramov, danes jih ima 90, trenira za londonski maraton ter upa, da kmalu ne bo več potreboval zdravil za sladkorno bolezen, ki ga je prizadela, ko je imel 30 let. Uspelo mu je brez operacije zmanjšanja želodca. Pravi, da je njegova edina skrivnost, da se je o hrani naučil razmišljati drugače. Do tedaj je bilo njegovo življenje ena sama vrsta nezdravih malic, ki so jih prekinjale nesmiselne diete. Četudi je tehtal preveč, ni nikoli zajtrkoval, zato pa je ves čas, ko je bil v službi, užival pecivo, sladice in čokolado. Doma si je privoščil pico in čips. “Pojedel sem lahko kar koli,“ pravi. Vse je seveda zalil z gaziranimi pijačami. “Moral sem spremeniti svoje življenje, sicer sem bil na dobri poti, da premlad umrem.“

Čeprav je bil vedno malo močnejši otrok, se je najbolj zredil, ko ni več hodil v šolo. Takrat se je namreč nehal ukvarjati s športom. Nekaj časa zaradi tega ni imel večjih težav, nato pa so se okoli tridesetega leta te začele kar vrstiti. “Pri štiridesetih sem se dokončno odločil, da tako ne morem več naprej. Nisem želel predčasno zapustiti svojih najbližjih. Priznal sem si, da imam težave s prehranjevanjem.“ Tako je začel poslušati posnetke, ki ljudi s čezmerno težo poskušajo prepričati, da lahko prekinejo svoje prenažiranje. Vsak dan si je zanje vzel 10 minut časa. Pravi, da so mu zelo pomagali in mu dali dovolj moči, da si je nehal pripravljati tako velike obroke ter ni več pojedel vsega, kar je imel na krožniku. Nehal je piti gazirane pijače in uživati samo piškote, sladkarije in pekovsko pecivo. Jesti je začel sadje in zelenjavo, rižote, ribe in polnozrnate testenine. “Zaradi posnetkov sem lažje začel hrano dojemati kot gorivo in ne kot zabavo. Ko sem že malo shujšal, sem namesto v hladilnik raje zavil v telovadnico.“ Počasi so se kilogrami začeli topiti.

Najprej ga je bilo v telovadnici sram, zdaj se pripravlja na maraton. “Še vedno moram izgubiti kar nekaj kilogramov, vendar vem, da mi bo uspelo. Počutim se veliko bolje, imam več energije. Z malo sreče bom premagal še sladkorno bolezen. Včasih sem bil depresiven, saj je imela hrana nadzor nad mano. Danes svoje prehranjevalne navade končno nadziram jaz.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na