Manj kot je jedla, bolj šibka je bila. Celo do te mere, da ni mogla več skrbeti za svoje štiri deklice: 2-letno Alice, 3-letno Arabello, 6-letno Freyo in 12-letno Katie. Prav zato jih je morala dati predati v oskrbo svojemu nekdanjemu možu. Pustila je službo in se preselila nazaj domov, da so starši lahko skrbeli zanjo. ''Motnja hranjenja je prevzela nadzor nad mojim življenjem. Življenje pa se je popolnoma ustavilo,'' pojasni. ''Bila sem mama samohranilka s štirimi otroki, a preveč utrujena, da bi jih pobrala v šoli in vrtcu. Prišla sem do faze, ko nisem več mogla skrbeti za svoje otroke. Psihično sem bila na dnu in že ob kratkem sprehodu sem izgubila zavest,'' se spominja svojih najbolj temnih dni.

Mamica samohranilka iz vzhodnega Yorkshira je vedela, da potrebuje pomoč, a zdravniki ji niso želeli pomagati. ''Bilo je grozljivo in resnično sem potrebovala pomoč. Večkrat sem obiskala osebnega zdravnika in mu povedala, kaj se dogaja. A ker sem imela na videz zdravo telesno težo, zanj to ni bil problem. To je vse skupaj še poslabšalo. Mislila sem si, če zdravniki pravijo, da sem v redu, potem sem najbrž zdrava in si vse skupaj domišljam. Šele ko so moji starši in bližnji prijatelji videli, kako hudo je, sem dobila podporo, ki sem jo potrebovala.''

Ko jo je zdravnik le napotil na psihiatrični oddelek bolnišnice Hull Royal Infirmary, so ji diagnosticirali anoreksijo. A težava je v tem, da so v okolici le klinike za zdravljenje motenj hranjenja, ki so namenjene mladostnikom. Prav zato trenutno ostaja v oskrbi bolnišnice, kjer je priklopljena na cevke, preko katerih jo hranijo. Vendar pa bi potrebovala dolgoročno zdravljenje, kjer bi jo priučili zdravih prehranjevalnih navad. ''Ekipa psihiatrov v bolnišnici mi je res v veliko oporo, a potrebovala bom dolgoročno zdravljenje. Sedaj še razmišljajo, kako bodo rešili težavo, ko bom odpuščena iz bolnišice. Trenutno še ne vem, kako dolgo bom tu in kaj se bo zgodilo.''