Kako smo v letu 2020 ocenjevali svoje zdravje? 

V letu 2020 je povprečno sedem od desetih prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Zaposleni so bili v tem letu na bolniškem dopustu povprečno 18 koledarskih dni. 

''Povprečno sedem prebivalcev držav članic EU-27 od desetih (starih 16 ali več let) je v letu 2020 ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež teh prebivalcev je bil najvišji na Irskem (83,0 %) in v Grčiji (78,6 %) ter na Nizozemskem (77,9 %), najnižji pa v Litvi (44,3 %) in drugi najnižji v Latviji (49,7 %). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja 67,2 % prebivalcev, kar je bil nekoliko nižji odstotek od povprečja v EU-27 (69,5 %),'' povedo na Statističnem uradu Republike Slovenije.

Kakšen vpliv je imela epidemija covida-19 na naše duševno zdravje?

53 % oseb, starih 16 ali več let, je bilo mnenja, da zdravstvena kriza, povezana s covidom-19, v 2021 ni imela nobenega vpliva na njihovo duševno zdravje. 43 % oseb je izrazilo, da je nanje vplivala negativno, 4 % oseb pa, da je imela pozitiven vpliv na njihovo duševno zdravje. Ženske so bile po večini tiste, ki so ocenile, da je to stanje negativno vplivalo na njihovo duševno zdravje. Negativno oceno so najpogosteje podale osebe v starostni skupini 16 do 24 let.

V povprečju na bolniškem dopustu 18 koledarskih dni

Leta 2020 so bile ženske v povprečju na bolniškem dopustu približno 23 koledarskih dni, moški približno 8 dni manj, povprečje na zaposlenega pa je znašalo 18 dni. Največ moških je bilo tedaj na bolniškem dopustu zaradi poškodb (povprečno trije koledarski dnevi), največ žensk pa zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva (štirje koledarski dnevi). Najdlje so bili – tako ženske kot moški – na bolniškem dopustu v pomurski in koroški regiji, najmanj časa pa v osrednjeslovenski regiji.

Število prejemnikov dolgotrajne oskrbe se povečuje

Na koncu leta 2019 je bilo v okviru formalne oskrbe največ oseb deležnih storitev dolgotrajne nege na domu, in sicer 33,4 %; prejeli so jo lahko v obliki storitve ali oskrbe, ki so jo nudili predvsem izvajalci patronažne službe, izvajalci storitve pomoč na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki. Nekoliko manj je bilo tistih, ki so bili storitev dolgotrajne oskrbe deležni v institucijah, 33,2 %; večinoma so prebivali v domovih za starejše občane. Tistih, ki so v okviru dolgotrajne oskrbe prejemali le denarne dodatke za poravnavanje različnih storitev, je bilo 32,5 %, še zaključujejo na Statističnem uradu Republike Slovenije.

Vir: Statistični urad Republike Slovenije