Edward Brights je takšen, kot vsi 11-letniki. Poln energije, obožuje tek, plavanje, igranje nogometa in rolkanje. Pa vendarle je na njem nekaj drugačnega. Edward, ki ima brata dvojčka Williama in tri starejše brate in sestre, je pri sedmih letih zbolel za meningitisom in zaradi zastrupitve krvi izgubil vse štiri okončine.

Po značaju je 11-letnik tak, da bi rad preizkusil prav vse. “V tematskih parkih hoče preizkusiti prav vse. Če bi mu kdo predlagal skok s padalom, bi privolil. Ne boji se ničesar,“ pravi Clare. “Prav tako pa nima nobene želje, da bi imel običajne roke in noge kot vsi ostali. Pravi, da bi ga to spremenilo, tega pa noče.“

Za meningitisom je februarja 2001 pri komaj 13 mesecih zbolel najprej Edwardov enojajčni dvojček William. Imel je veliko sreče in po šestih dneh so ga že izpustili iz bolnišnice. Šest let kasneje pa se je nekega jutra Edward zbudil zelo šibek. “Mislili smo, da ni nič hujšega, naslednji dan pa se njegovo stanje ni izboljšalo in začel je tarnati, da ga bolijo noge. Ker sem že poznala meningitis, sem ga prosila, naj glavo prisloni k prsim in ga vprašala, če ga kaj boli,“ se spominja Clare. A Edwarda ni bolel vrat. Motila ga ni niti močna svetloba, zato je Clare posumila, da gre za virozo.

Le uro kasneje so se mu po telesu oblikovali izpuščaji. Clare je takoj poklicala rešilca, ta pa je prispel v nekaj minutah. Edwardu so takoj dali antibiotike in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki diagnosticirali meningokokni meningitis s septikemijo oziroma zastrupitvijo krvi. Njegovo stanje se je popoldne poslabšalo, po dveh dneh pa so ga odpeljali v drugo bolnišnico, kjer so mu amputirali obe nogi – eno nad in eno pod kolenom. Edward je ostal priklopljen na aparate še dva tedna, v tem času pa je zastrupitev krvi tako napredovala, da so mu morali amputirati tudi obe roki do komolcev in odstraniti veliko poškodovanega tkiva.

“Kar se je dogajalo, je bilo grozljivo. Vendar je bilo osebje v bolnišnici enkratno. Ves čas so mu razlagali, kaj se z njim dogaja in mu pisali celo dnevnik. Vanj so zapisovali, kdaj je bil na intenzivni negi, kdaj v operacijski sobi, mu zraven prilepili fotografije … Tako je lahko dobro razumel situacijo in razumel, zakaj je ostal brez rok in nog,“ razlaga Clare, ki je prepričana, da prav zaradi tega lahko danes Edward uživa v vsakem trenutku življenja in brez strahu preizkuša nove stvari.

Edward ima doma 11 različnih parov nog, ki jih je potrebno nenehno prilagajati njegovemu občutljivemu brazgotinastemu tkivu in rasti. Zdravniki mu nogi še vedno operirajo, saj se tkivo z njegovo rastjo razteguje in mu povzroča hude bolečine. Deček pa ima doma tudi dva para rok različnih oblik. En par uporablja za tipkanje, drugega pa za pobiranje predmetov.