Kljub temu Harry ostaja optimističen. ''Če bodo ljudje strmeli vame, jih bom preprosto ignoriral ali pa se kako drugače spopadel z njimi,'' pravi Harry. ''Sicer pa se zelo veselim nove šole. Prostorov in ljudi še ne poznam, kar me malo skrbi, a se bom že nekako znašel. Če pa se bom utrudil, če me bo artritis preveč izčrpal, se bom preprosto ustavil in odpočil.'' Sicer pa se Harryjevi starši tudi sicer nadvse trudijo, da bi dečku kar se da olajšali obiskovanje nove šole. Ker je zelo majhen in droben, so mu izdelali posebej majhno šolsko uniformo ter mu priskrbeli nekoliko lažjo torbo, ki se lahko prazna uporabi tudi kot blazina. ''Z učitelji smo se dogovorili tudi, da bo Harry učne ure zapuščal vsaj pet minut prej in se tako izognil največji gneči na hodnikih, da ga ne bi kdo po nesreči pahnil, potisnil, poškodoval. Dogovorili smo se tudi, da bo imel omarico v manj obljudenem oziroma nagnetenem delu šole in da ne bo sodeloval v kontaktnih športih, kot sta na primer košarka in nogomet, kjer so poškodbe zelo pogoste. Ker je zelo krhek in ranljiv, nočemo, da bi se poškodoval,'' pripoveduje dečkova mama Sharron in dodaja: ''Močno me skrbi zanj, saj so v prejšnji šoli vsi vedeli, kaj se dogaja z njim, in so ga pravzaprav spremljali vse od začetka diagnoze, od sedmega leta naprej, ko smo izvedeli, kaj se dogaja z njim. Poleg tega je nova šola ogromna, obiskuje jo približno 800 učencev. Upam le, da se bodo informacije o Harryjevem stanju dovolj hitro razširile med vse osebje in učence ter da bodo vsi nekoliko bolj pozorni nanj.''

Progerija, znana tudi kot Hutchinson-Gilfordov sindrom, prizadene približno enega na osem milijonov otrok. Tako trenutno po vsem svetu živi le približno 40 otrok s to nenavadno boleznijo, pri kateri se zaradi mutacije gena, imenovanega lamin A, celice delijo hitreje kot sicer, to pa privede do prehitrega odmiranja celic in prehitrega staranja, žal pa tudi do prezgodnje smrti. Otroci s to boleznijo namreč v povprečju živijo le od 13 do 14 let, zelo redko več, čeprav je v svetu znan primer bolnika, ki je dočakal 26 let. Sicer pa so vzroki za smrt pacientov s to boleznijo takšni, kot pri veliko starostnikih – najpogosteje možganska ali srčna kap.