Otroške alergije na hrano so vse pogostejše. Kljub temu pa bi bil Toby vesel, če bi imel alergijo le na določeno hrano in bi lahko vsaj kaj zaužil. Dečku namreč vsakič, ko zaužije kakršno koli hrano, zateče grlo, mu postane slabo in izbruha vse, kar je zaužil. Tako je za svoj prvi rojstni dan svoje prijatelje lahko le opazoval, ko so jedli čokoladno torto, ki jo je dobil za rojstni dan. ''Ko drugi otroci jedo, jih Toby lahko le opazuje. Na svoji rojstno dnevni zabavi je bil tako edini, ki ni poskusil svoje torte,'' pove njegova mama Suzanne.

''Toby se je rodil v 38. tednu nosečnosti, a dojila sem ga le prvi teden, saj je nenehno izbljuval mleko,'' pove Suzanne, ki ima poleg Tobyja s svojim partnerjem še sedemletno Lily in štiriletno Isabel. Sprva so mislili, da ima le refluksno bolezen požiralnika, ki sčasoma izzveni, a se težave niso umirile, ampak celo poslabšale. ''Vsakič, ko sem ga pitala, je histerično jokal in kričal še nekaj ur po tem.'' Prav zato ga je mati odpeljala v bolnišnico, a so jo tam zvrnili, da gre najverjetneje le za kolike. ''Ko je bil star pet mesecev sem ga poskušala nahraniti s trdo hrano, a se je začel dušiti in bruhati.'' V Sheffieldski otroški bolnišnici so Tobyju nato le testirali vsebnost kisline v želodcu in ugotovili, da ima eozinofilni ezofagitis. Gre za redko obliko alergije, ki prizadene enega na 2500 otrok. Imunski sistem namreč hrano prepozna kot parazita oziroma kot nekaj, kar v telo pač ne sodi, zato se brani proti njej. To povzroči vnetje ustne votline in požiralnika, bruhanje, gastroezofagealni refluks (zgago), slabost in zavračanje hrane. ''Ko so mi zdravniki povedali, da vsakič, ko Toby zaužije hrano, občuti grozno bolečino in slabost, mi je bilo grozno, a sem kljub vsemu čutila olajšanje, ko smo končno ugotovili, za kaj gre.''

Ko so meseci minevali, pa je Toby postajal vse bolj šibek, ni se niti plazil, saj ni zaužil dovolj hrane. Ko je bil star 25 tednov je tehtal manj kot sedem kilogramov, čeprav v povprečju dojenčki do prvega leta dosežejo okrog 10 kilogramov. Prav zato so mu skozi nos v želodec namestili cevko, prek katere je neposredno v želodec prejemal hrano. Tako je takoj začel pridobivati na teži in lahko spet počel vse stvari, ki jih dojenčki pri njegovi starosti počno. Kljub vsemu pa še vedno ni dobil dovolj pomembnih hranil. Maja 2010 so mu tako namestili trajno cev, skozi katero ponoči vsako uro dobiva majhno dozo posebnega mleka, držati pa se mora tudi strogega jedilnika, ki ne vsebuje glutena, pšenice, soje in drugih snovi, na katere je alergičen. Poleg tega zaužije 14 različnih zdravil na dan. ''Ko svojima hčerkama pripravim pico, krompir ali kaj drugega, si hrano le položi v usta, da jo okusi, a je ne žveči in ne pogoltne. Všeč mu je okus le v vodi kuhanega riža. A če bi hrano pogoltnil, bi jo izbljuval in bi mu postalo slabo, zato jo samo okuša.'' Danes Toby tehta 10 kilogramov in februarja bo dopolnil dve leti. ''Kljub vsem njegovim zdravstvenim težavam je prijeten in vesel fant in vsi, ki ga spoznajo so očarani nad njim.'' Žal pa je njegovo stanje neozdravljivo, a zdravniki upajo, da se ne bo poslabšalo, ko odraste. ''Čaka ga težka pot, a ker je Toby tak sonček, vemo, da mu bo uspelo premagati vse težave.''