V prvih devetih mesecih življenja so malega Joshua oživljali kar 19-krat. V spanju namreč preneha dihati. Odkar sta Susie in Damien Herron prvič opazila, da med spanjem preneha dihati, nenehno bedita ob njem in ga skrbno opazujeta. Deček je sicer priklopljen na posebni dihalni aparat, na katerem se, ko za 20 sekund preneha dihati, vklopi alarm.

“Kljub temu da je aparat izjemno zanesljiv, ponoči ne morem zaspati,“ pravi. “Bojim se, da z možem ne bova slišala pravočasno alarma, če se vklopi alarm, pa me začne grabiti panika in prevzemati strah, ali bo po oživljanju sploh še zadihal ali ne,“ pravi Susie. Grozljivejši od alarma pa so Susie trenutki, ko je videla, kako njen sin neha dihati. “Grozljivo je, ko vidiš, kako se tvojemu otroku preneha dvigovati trebušček.“

Herronova sta uspešno prestala tečaj oživljanja. Da ponovno vzpostavita normalno dihanje, potrebujeta približno 40 sekund, kljub temu pa se je že nekajkrat zgodilo, da Joshua ni dihal tudi po minuto ali več. Zanju nenavaden način oživljanja, ko je treba dečku z ostrimi sunki večkrat pritisniti na trebušček in ga nato pred začetkom umetnega dihanja nekajkrat udariti po hrbtu, pa prav vedno vzbudi dvome, ali jima bo Joshua lahko kdaj odpustil za vse potrebne, a neprijetne udarce. “Strašljiv občutek je, ko moram lastnega otroka močno udariti. Vsakič pomislim na to, ali bo to vplivalo na naš odnos ali ne. Nato samo še čakam, da se nasmehne in šele takrat vem, da je vse v redu,“ še razlaga Susie. Zdravniki pravijo, da je bolje dečku polomiti kakšno rebro in mu omogočiti življenje, kakor tvegati. “Glavni namen oživljanja je omogočiti dihanje,“ dodaja Damien. “Zadnja stvar, ki bi si jo želela, je povzročiti še pomanjkanje kisika v možganih.“

Zdravnike je dečkovo stanje osupnilo, poleg tega pa ne vedo natančno, kaj mu je. Razlagajo si, da je za prenehanje dihanja kriva slaba povezava med možgani in respiratornim centrom. Njegove težave so opazili že takoj po rojstvu, saj je krvni test pokazal takšne količine laktata, soli mlečne kisline, ki so značilne za dojenčke tik pred smrtjo. Preden je lahko odšel domov, so ga zato po rojstvu za 11 dni odpeljali na otroško kliniko na opazovanje. Kljub številnim testom in pregledom pa še vedno niso ugotovili, kaj natančno povzroča zastoje dihanje.

Zastoji so se pri Joshui pojavili približno dva meseca po prihodu iz bolnišnice. Do konca leta se njegovo stanje ni bistveno izboljšalo, saj je samo v decembru v desetih dneh prenehal dihati kar šestkrat. Damien in Susie pa sta kljub težavam hvaležna za malo kepico, ki ju neizmerno osrečuje. V novem letu pa sta si zaželela, kot pravi Damien, da bi malček zrasel v pravega korenjaka in jima omogočil vsaj kakšno mirno prespano noč.