Rey Vitalla iz Filipinov se je rodil z deformiranim obrazom, s hudo kraniofacialno shizo, razvojno nepravilnostjo ustnice, čeljustnega grebena in neba. Kraniofacialna shiza povzroča veliko težav, če se je ne popravi takoj po rojstvu. Pacienti imajo težave z dihanjem, prehranjevanjem, pitjem in govorom, nekateri slabo slišijo in slabo vidijo, zaradi deformacije pa imajo tudi hude psihične travme. Reyjeve obrazne kosti in podkožno tkivo so bili tako razcepljeni na tri dele, zaradi česar ni mogel normalno jesti in govoriti. Osrednji del njegovega obraza je bil popolnoma premaknjen, rodil pa se je tudi brez trdnega in mehkega neba ter levega očesa. Do 13. leta je zato v javnosti nosil masko, zadnje leto pa se je sramežljivi psihično in fizično izčrpani deček prelevil v pravega pogumneža, saj je kirurgom iz Brisbanea uspelo nemogoče.

Rey je v Avstralijo, kjer ga je čakala operacija, prišel s svojim skrbnikom Santosom Nuevo leta 2009, s pomočjo skupine ljudi iz organizacije Rotary Oceania Medical Aid for Children, ki so zbrali finančna sredstva za njegovo operacijo.

Osrednji del Reyjeve čeljusti se ni nikoli zarasel, zato je imel deček močne težave s prehranjevanjem in govorjenjem. “Gre za izjemno redko deformacijo, ki prizadene celo manj ljudi kot volčje žrelo ali zajčja ustnica, pa že ti motnji sta redki,“ je povedal kirurg dr. John Arvier, ki je operiral Reyja. “Kraniofacialne shize običajno začnejo zdraviti takoj po rojstvu, vendar pri Reyju tega niso storili, zato je stanje napredovalo in se sčasoma močno poslabšalo.“

Rayja je prva operacija, med katero so mu morali rekonstruirati obrazne strukture in izdelati čeljust ter nebo, čakala oktobra 2009. “Cilj operacije je bil dečku omogočiti normalno življenje, da se bo lahko sprehajal brez maske, normalno govoril in jedel,“ je razložil dr. Arvier. Med operacijo so mu tako rekonstruirali in namestili osrednji del obraza ter zgornjo čeljust, vključno z zobmi, ter vse skupaj poravnali. Vstavili pa so mu tudi začasno plastično nebo.

Ko so se mu rane po operaciji zacelile, je deček prvič začutil, kaj pomeni imeti v ustni votlini nebo. V času okrevanja se je lahko začasno vrnil na Filipine. Tam je okreval pod budnim očesom dr. Gaya Ardanasa, ki je sodeloval pri operaciji in za tem Raya učil, kako negovati ustno votlino. Januarja 2010 pa se je Ray moral vrniti v avstralski Brisbane na drugo operacijo.

Med drugo operacijo, v kateri so sodelovali maksilofacialni in plastični kirurgi, oftalmologi, anestezisti, radiologi, zobozdravniki, psihologi, pediatri, logopedi in ortodonti ter drugo negovalno osebje, so mu popravili nebo, ustnice, ličnice in veke, v levo očesno jamico pa so mu namestili umetno oko. Nebo so mu oblikovali iz mišice, zgornjo čeljust pa iz kolčne kosti.

Operacija, ki je trajala kar 13 ur, je bila uspešna. Njegove dihalne poti so bile proste, že po štirih dneh pa je deček normalno hodil, kljub temu, da so mu iz kolka odvzeli del kosti. Rentgenski posnetki po operaciji so pokazali, da so bile vse kosti pravilno nameščene. Sčasoma, ko se je obraz celil pa je začel dobivati tudi pravilno obliko. Rey danes lahko normalno govori, se prehranjuje, pije in končno lahko uživa normalno in sproščeno otroštvo. Njegova samozavest je zrasla, dobil pa je tudi pogum, da se lahko sproščeno pogovarja z ljudmi. Odkar ima popravljen obraz in umetno oko, svojega obraza noče več prekrivati z masko, tako ima pred sabo lepo in svetlo prihodnost.

“Izjemno srečna sem zanj. Sprva sem kar težko verjela, da je mogoče Reyjev obraz popraviti,“ je povedala Reyjeva mama Vergie Vitalla. “Reyjeva babica, tete in ostali sovaščani so presenečeni nad našim delom in navdušeni. Dolgo so čakali na to, sedaj pa so bile njihove prošnje uslišane,“ je še dodal dr. Ardanas.

Vzrok za razvojno nepravilnost ustne votline in razcepa ustne votline in/ali neba ni znan. Lahko gre za posledico določene virusne bolezni (rubeola, herpes, citomegalija, toksoplazmoza), bolezni matere v kritičnem obdobju razvoja ploda (metabolične motnje: juvenilni diabetes melitus, fenilketonurija), nekaterih zdravil (antikonvulzivi), snovi iz okolja, pomanjkljive prehrane, premalo ali preveč vitaminov, alkohola, sevanja ali pomanjkanja kisika. Običajno pa je prisotna tudi genetska dovzetnost za shizo.