Martinho Ronaldo je pred kratkim prestal kraniofacialno in rekonstrukcijsko operacijo nosu, ki mu bo bistveno izboljšala kakovost življenja. Operacijo mu je omogočila avstralska fundacija Children First Fundation, ista organizacija, ki je omogočila tudi ločitev siamskih dvojčic Trishne in Krishne iz Bangladeša.

Martinho je v Avstralijo prispel s svojo mamo Elso Sanchez v sredini aprila, njegov oče pa je umrl že leto prej. Nastanitev družine v Adelajdi je koordinirala Sharon Murdock, prostovoljka iz omenjene fundacije, povedala pa je, da je Martinho izjemno bister deček. “Prva stvar, ki jo je vprašal, ko se je zbudil po operaciji, je bila, kje je njegov nos,“ se spominja.

Zahvaljujoč operaciji bosta Martinho in njegov sedemletni brat Pedro, ko se bosta z mamo vrnila v rodni Vzhodni Timor, lahko začela obiskovati šolo. “Sedaj ima končno priložnost živeti normalno življenje, kar ni čudovita novica zgolj zanj, temveč za celotno družino,“ je povedala Sharon in dodala, da tovrstne lepotne deformacije običajno povzročajo stigmo med sovaščani, ki ne razumejo, da gre za zdravstveno stanje. Sanchezova prav zato svojih sinov ni vpisala v šolo, saj se je bala, da bi Martinha zbadali in se norčevali iz njega ter ga s tem prizadeli.

Kraniofacialni kirurg dr. Mark Moore je za Martinha slišal pretekli november, ko je bil na obisku v Vzhodnem Timorju v bolnišnici, ki jo vodi avstralska organizacija Royal Australasian College of Surgeons. “Njegovega primera nikakor ne bi mogli rešiti v Vzhodnem Timorju, zato smo ga skrbno pregledali, pridobili potrebne podatke o njem, ga fotografirali, s pomočjo teh informacij pa smo v Adelajdi začeli načrtovati poseg,“ razlaga dr. Moore.

Poseg, ki ga je vodil dr. Moore, so nato izpeljali 10. maja 2011. Trajal je dobre tri ure, med njim pa so dečku odstranili izboklino na nosu, ki je bila posledica prirojene napake, luknje v kosti čela. “Gre za neke vrste herniacijo oziroma premik možganskega tkiva in tekočine skozi odprtino v čelu,“ pojasnjuje. “Videti je kot nekakšna vreča, v kateri so tekočina in abnormalno možgansko tkivo, ki nima nobene funkcije. Med posegom smo ta del odstranili, obnovili plasti in nadomestili kost.“

Vzrok dečkovega stanja je dr. Mooru neznan, a pravi, da so tovrstne anomalije izjemno pogoste v Indoneziji, Maleziji, na Tajskem, v Vietnamu in drugih delih Azije. Martinho naj ne bi utrpel nobenih posledic posega, zato bo lahko normalno obiskoval šolo in živel tako kot drugi otroci. Kljub temu bo dr. Moore ves čas spremljal dečkovo stanje in se avgusta odpravil na potovanje v Vzhodni Timor, ko bo Martinha spet pregledal.