Dolgo časa je bil mali Lewis v bolnišnici, kjer je prestal več presaditev kože. Z nogic so mu namreč pobrali zaplate zdrave kože in mu jih namestili na obraz, a nosek je imel tako hudo opečen, da so mu ga morali delno amputirati. ''Dobival je veliko sredstev proti bolečinam in hraniti sem ga morala s pomočjo plastične injekcije, ker so bila njegova usta preveč zatečena, da bi lahko jedel,'' se spominja Rachel. ''Ves je bil v povojih, le oči je imel razkrite. Potem pa je moral še precej časa nositi plastično masko, ki je pomagala, da se je presajena koža na njegovem obrazu lepo celila. Zelo hudo ga je bilo gledati v takšnem stanju, a imela sem veliko podporo prijateljev in družine.''

Vendar hudega še zdaleč ni bilo konec. Mali Lewis je namreč potreboval rekonstrukcijo obraza, a zavarovalnica posegov ni hotela kriti, češ da bo deček še rasel in bi bile rekonstrukcije brez pravega učinka, saj bi jih njegovo odraščanje in spreminjanje sproti izničevalo. Posege bi mu plačali v najstniških letih. ''Bil je brez nosa in rekonstruirali bi mu ga šele v poznejšem obdobju njegovega življenja. Ker pa nisem hotela, da odrašča brez nosa, sem začela iskati alternativne možnosti,'' pove Rachel, ki ji je uspelo s pomočjo številnih nesebičnih ljudi, ki se jih je dotaknila Lewisova zgodba, zbrati denar za potovanje v Boston, kajti v tamkajšnji bolnišnici imajo priznane kirurge, specializirane za otroške opekline. Tako je deček prišel do posegov, s katerimi so mu počasi, a vztrajno obnavljali obraz. ''Lewisova zgodba je ganila toliko ljudi in njihova prijaznost je bila neverjetna. Lewis je imel tako rad osebje v bolnišnici, poleg tega so bili tam še drugi otroci, ki so bili v precej slabšem stanju kot on. Enkrat za spremembo so bili tudi drugi videti tako kot on in nihče ni strmel vanj. Tam je dobil veliko prijateljev,'' še pove Lewisova mama in dodaja, da je napredek, ki so ga prinesle operacije, neverjeten ter da je obraz njegovega sina veliko manj iznakažen, kot je bil prej. ''Opazovati, kako se iz leta v leto njegov obraz spreminja, izboljšuje, je bilo neverjetno. Ne morem verjeti, kako zelo se je spremenil v zadnjih letih. Neverjetno je, kako drugače je zdaj videti.''

Vendar se še vedno najde kdo, ki na ulici nevljudno strmi v Lewisa, v šoli se nekateri otroci norčujejo iz njega. ''Nekateri otroci so stekli stran in ga zmerjali z vesoljcem. Povedal mi je tudi, da so mu nekateri rekli, da je brazgotinar,'' še razkrije Rachel. ''Tudi ko je bil še dojenček in sem ga vozila v vozičku, je bil vedno obrnjen proti meni, kajti drugače so mimoidoči kar strmeli vanj in me nenehno spraševali, kaj se mu je zgodilo.'' A Lewis, ki je danes star 14 let, se je z vsem dobro spopadel in je svoj iznakažen obraz nekako sprejel. Še posebej po 15 operacijah, s katerimi so mu rekonstruirali nos in vsaj malo skrili opekline, se bolje počuti v svoji koži. ''Tako odločen in močen je. Z vsem se je tako dobro spopadel. Tako zelo sem ponosna nanj,'' še pove dečkova mama Rachel.