Prestrašena mati je takoj poklicala intervencijsko številko, kjer jo je operater prosil, naj pritisne na lise na Lillini koži in vidi, ali bodo izginile. Te niso izginile, kar je operaterju dalo vedeti, da je stanje resno. Lillie so takoj z rešilcem prepeljal v bolnišnico West Cumberland v Whitehavnu, kjer so jo takoj v oskrbo vzeli zdravniki. ''Dve uri pozneje nama je zdravnik sporočil, da ima Lillie meningitis. Povedal je, da imajo otroci sicer ob tej okužbi 75-odstotno možnost za preživetje, a da je Lillie še tako majhna, da ima le dva odstotka možnosti, da preživi,'' se spominja mati, ki je nato končno lahko videla svojo hčerko. ''Pogled nanjo je bil grozljiv. Ležala je brez življenja v sebi, bila je vsa otekla, iz njenega telesa pa so bile napeljane cevke in žice.''

Lillie-Mai so premestili v Royal Victoria bolnišnico v Newcastlu in starše opozorili, da je malo možnosti, da bo preživela pot v drugo bolnišnico. A mala borka je preživela, kljub temu pa je bil to šele začetek njenega boja za preživetje. Čez dva dni je namreč utrpela srčni zastoj in zdravniki so jo oživeli in jo priklopili na aparate, ki so jo ohranjali pri življenju. Zdravniki staršema niso želeli dajati lažnega upanja. Lillie je imela še vedno zateklo vso telo in bila že skoraj popolnoma prekrita s črnimi lisami. Menili so, da ima deklica le še nekaj ur življenja in da je najbolje, da izklopijo aparate, ki so jo vzdrževali pri življenju. ''Težko je opisati, kako sem se takrat počutila. Zdelo se mi je, kot da sem ujeta v nočni mori. A rekla sem, da mi je vseeno, če ima poškodbe možganov ali druge poškodbe, vse, kar sem si želela je bilo, da bi jo lahko vzela s seboj nazaj domov.''

A ko so jo zdravniki odklopili od številnih zdravil, ki jih je prejemala, in opravili še zadnji pregled, s katerim so se želeli prepričati, da ne kaže znakov življenja, se je deklica začela odzivati na zvoke. ''Opazil sem, da se je vsakič, ko je nekdo zaloputnil vrata, zdrznila. Odziv je bil sicer čisto majhen, a takoj sem pomislil, da je to morda znak delovanja možganov,'' se spominja oče Rupert. Upanje so dobili tudi zdravniki in se odločili, da jo pustijo priklopljeno na aparate. Deklica je nato prestala enajst operacij, kjer so ji amputirali obe nogi in roko in v bolnišnici preživela prve štiri mesece svojega življenja. Kljub temu pa je s svojo odločnostjo, da preživi, presenetila vse zdravnike in okrevala.

Belinda in Rupert sta se odločila, da zgodbo delita s svetom, da bi starše opozorila na nevarnost meningitisa in na prve znake, na katere morajo biti pozorni. Nenavaden jok, trd vrat, krčevito hitro dihanje, meningitični izpuščaj, ki se kaže v obliki ploščatih, rdeče-vijoličnih lis različnih velikosti – od buckine glave do velikih madežev, so nekateri simptomi, na katere se starši morajo čim prej odzvati. Poleg tega bo deklica potrebovala posebni bionični nogi s fleksibilnim kolenom, ki stanejo 23.000 evrov. Ker bo rasla, bo vsako leto potrebovala nove bionične noge, kar pa je prevelik zalogaj za starša, ki upata, da jima bodo z donacijami preko Facebooka priskočili na pomoč ljudje in omogočili Lillie, da bo shodila.