''Fleksibilne delovne razmere, kjer ima zaposleni več vpliva na svoje delo in kjer lahko do neke mere sam odloča o svojem delovniku, imajo pozitivne učinke na njegovo zdravje,'' je povedala raziskovalka Clare Bambra, ki je sodelovala v študiji. Delavci, ki so imeli vpliv na to, ali delajo v pisarni ali doma, kdaj bodo lahko odšli na dopust, ali bodo delali nadure ali ne, so ponoči veliko bolje spali, bili so bolj umirjeni in motivirani, izboljšal se je celo njihov krvni tlak in tudi njihovo splošno počutje je bilo boljše.

Raziskovalci pa opozarjajo tudi, da bi morali na tem področju opraviti še kar nekaj natančnejših študij. ''Izvedeti še moramo, kako fleksibilen način dela, kjer imajo zaposleni bolj ali manj proste roke in tudi nekaj besede, vpliva na zdravje posameznih skupin. Kako se na takšne delovne razmere odzivajo moški na eni in ženske na drugi strani, kako tisti z visoko in kako tisti z nižjo izobrazbo, kako se odzivajo mlajši in kako starejši,'' še pove Clare Bambra. A sodeč po dosedanjih spoznanjih, še dodaja Bambra, je ravno sporščeno in fleksibilno delovno okolje, kjer tudi beseda zaposlenega nekaj velja in kjer lahko delavec vpliva na način in naravo dela, tisto, ki vpliva na dobro psihično in fizično počutje zaposledih in jih še dodatno motivira. Delavci, ki imajo bolj proste roke, so tudi bolj zadovoljni, imajo večje veselje do dela, radi hodijo v službo in so bolj motivirani. Tako jim včasih tudi kakšne nadure ni težko narediti ali za kakšen dan ali dva skrajšati dopust.