66-letni Ray Lecomber je umrl dvakrat, ko je doma utrpel srčni zastoj, štirikrat v reševalnem vozilu in še trikrat v bolnišnici. Vse to pa se mu je zgodilo v pičlih dveh urah! Kljub dramatičnim dogodkom pa upokojeni električar pravi, da se še nikoli ni počutil bolje.

“To je čudež. Nobene bolečine nisem čutil, le nenavadno se mi je zdelo. Občudujem delo zdravnikov in izjemno hvaležen sem jim za vse, kar so storili zame,“ pravi Ray, ki pred tem ni v bolnišnici preživel niti enega samega dneva.

Njegova 65-letna žena Brenda je poklicala reševalce, ko se je Ray doma v Tenbyju onesvestil in se mu je ustavilo srce. “Ko so reševalci prišli, je že prišel k sebi. Začel je spraševati, zakaj je toliko ljudi okoli njega in kaj se je zgodilo in nadaljeval s pogovorom, kakor da se ne bi nič zgodilo.“ Nato pa je utrpel še en zastoj srca. Reševalec Nick Tebbutt je opazil, da Ray trpi za redkim obolenjem srca, ki se imenuje ventrikularna tahikardija oziroma "torsade de pointes". Pri ventrikulartni tahikardiji srce bije s hitrostjo od 100 do 180 udarcev na minuto, včaasih pa hitrost doseže tudi 300 udarcev. Ker se prekati tako hitro krčijo, srce ne more črpati dovolj krvi, to pa povzroči zastoj srca.

“Srce mu je zastalo, zato smo ga takoj začeli oživljati. A je kmalu, po dveh ali treh elektro šokih z defibrilatorjem, prišel k sebi. In tako je bilo prav vsakič, ko mu je zastalo srce,“ se spominja 47-letni Tebbutt. A to ni bilo tisto, kar je reševalca najbolj presenetilo. “Najbolj nenavadno je bilo, da je vsakič, ko smo ga obudili, nadaljeval s pogovorom natanko tam, kjer je pred napadom zaključil.“ Rayu se je v reševalnem vozilu srce zaustavilo še štirikrat, ko je prispel v bolnišnico pa še trikrat. Ko je bilo njegovo stanje stabilno, so ga izpustili iz bolnišnice.

Tebbutt pravi, da je v svoji karieri že dvakrat doživel, da je bila oseba po oživljanju takoj pri polni zavesti, a nikoli v taki meri. “Le odprl je oči in začel spraševati, kaj počne na tleh. Tudi v reševalnem vozilu se je normalno pogovarjal z mojimi sodelavci, pred in po napadih. Zares neverjetno.“