Včasih nepravilno dihanje izvira iz čustvene komponente, včasih pa, kot me je opomnila sogovornica, in tega ne gre zanemariti, pa tudi iz nezadostne fizične aktivnosti in izzivov na tem področju.

Pogovarjala sem se z Barbaro Camille Tanze, ki se je rodila v Münchnu in je odrasla v Nemčiji, ZDA in Švici. Od leta 2006 pa živi in deluje v Sloveniji. Diplomirala je iz solo petja in pevske pedagogike, ima tudi certifikat MDH Breathing Coordination. Poleg tega pa dela tudi z drugimi metodami - masaža grla po Waltu Fritzu, Art of Breath, Wim Hof, Oxygen Advantage in še bi lahko naštevali. Trenutno se dodatno izobražuje iz manualne terapije. Uči pevce, športnike in tudi ostalo populacijo optimalnega in pravilnega dihanja, predvsem pa govori o pomenu dihanja za človeško telo in psiho.

Začela bi z vprašanjem, zakaj je pravilno dihanje sploh pomembno? Kako je sploh videti pravilno dihanje?

Dihanje je osnova vseh procesov v našem telesu – to velja tako za mehaniko kot tudi za fiziologijo in živčno stanje. Osebno raje kot o 'pravilnem' dihanju govorim o učinkovitem in funkcionalnem dihanju, ker se le-to razlikuje glede na situacijo, v kateri se nahajamo. Način dihanja se nenehno prilagaja našemu stanju: pri mirnem sedenju na kavču ali zmernem gibanju naj bi dihali počasi in skoraj neopazno skozi nos le s pomočjo trebušne prepone in medrebrnih mišic, pri intenzivni športni aktivnosti pa hitreje in bolj slišno, verjetno skozi usta, pri tem se aktivirajo tudi še dodatne mišice. 'Pravilno' ali funkcionalno dihanje je torej tisto, ki je sposobno omogočiti telesu najbolj učinkovito delovanje v kakršnokoli situaciji in čim hitrejšo vrnitev v mirno stanje. 

Nekaj tako preprostega, kot je dih, jemljemo za skrajno samoumevno zadevo. Bi lahko bralcem predstavili, kaj vse je povezano s (pravilnim) dihanjem?

Kot že rečeno, z dihanjem je v našem telesu povezano vse, tako posredno kot neposredno. Premik trebušne prepone, ki se pri vdihu pokrči navzdol, nima samo za posledico, da se poveča prostornina prsnega koša in s tem povleče zrak v pljuča. Istočasno prepona tudi stimulira prebavne organe, ki ležijo tik pod njo in srce, ki sedi direktno na njenem sredinskem ligamentu vmes pljučnega tkiva. Zaradi svoje centralne lege je prepona (ali diafragma) tudi zelo pomemben dejavnik pri stabilizaciji trupa in hrbtenice – zato je disfunkcionalno dihanje pogosto eden od vzrokov bolečin na hrbtu, ki je pa žal pogosto spregledan.

Kakšen je fiziološki pomen optimalnega dihanja?

Na fiziološki ravni ima dihanje vpliv tako na procese celičnega zdravljenja kot tudi na variabilnost srčnega utripa, ki je zanesljiv pokazatelj stresa. Čim bolj počasi in učinkovito dihamo, tem lažje se lahko naše telo ukvarja s prebavo, regeneracijo in procesiranjem informacij.  To se pozna tudi na našem živčnem stanju – dihanje je namreč edini avtonomni proces v našem telesu, ki ga lahko tudi zavestno kontroliramo. 

Učite optimalnega dihanja tako športnike kot ostale. Redno sodelujete z različnimi profesionalci in laiki. Bi mi zaupali, kje imamo tako profesionalci kot laiki največje izzive pri dihanju? 

Tako pri profesionalcih (pevci, športniki, govorci ...) kot laikih je največji izziv ozaveščanje in doslednost. Velika večina ljudi niti ne ve, kako se čuti učinkovito dihanje, ker so tako navajeni na svoje dihanje, da si težko predstavljajo, da obstaja drug, bolj funkcionalen način. Ne obstaja ta ena, hitra vaja, s katero lahko 'popravimo' dihanje, ker gre za zelo kompleksen sistem, ki ga vsak posameznik in vsaka posameznica doživlja drugače. To pomeni, da je treba najti in razumeti vsaj približen vzrok za dihalne disfunkcije in potem prilagoditi strategijo za namestitev bolj funkcionalnih dihalnih vzorcev. Glede na to, da dihamo okoli 20000-krat dnevno, največji del tega pa je podzavestno, je večinoma stvar posameznika ali posameznice, da nove vzorce vnese v svoj vsakdan in s tem ustvarja trajno spremembo. Načeloma ni težko 'trenirati' svoje dihanje, a sta potrebna čas in potrpljenje, ker gre pogosto za navade, ki so se gradile čez veliko let. Vedno je odvisno od osebe in koliko si dejansko želi spremembe ali išče le 'quick fix'. 

Kako bi rekli, da vplivata tesnoba in anksioznost na dihanje? Bi rekli, da je prav nepravilno dihanje povezano s tesnobo? 

Dihanje vpliva na tesnobo in anksioznost in obratno. Vsako živčno stanje spremeni tudi način dihanja – to je normalno in zaželeno: ko smo mirni, naj bi bilo dihanje mirno, ko smo vznemirjeni ali celo v nevarnosti, se dihanje prilagodi tako, da lahko najboljše funkcioniramo v teh okoliščinah. Težava nastane takrat, ko se dihanje ne more več zanesljivo prilagoditi dejanskemu stanju telesa – na primer, da dihamo še vedno hitro in plitko, čeprav nismo dejansko v nevarnosti. Takrat se tudi naše živčno stanje, ki je tesno povezano z dihanjem, ne more sprostiti in smo ujeti v stresnem 'začaranem krogu'. Ko disfunkcionalno dihanje postane navada in avtomatizem,  se ga niti ne zavedamo več, čeprav prinese s seboj vse negativne vplive na telo, ki sem jih prej naštela: slabša prebava, regeneracija celic in tkiv, stabilizacija trupa, bolečine itd. ki spet povečajo možnost za tesnobo in anksioznost. 

Menite, da lahko različne bolezni izvirajo tudi in predvsem iz nepravilnega dihanja? 

Žal še ni veliko znanstvenih raziskav, ki bi proučevale dihanje prav kot vzrok za določene bolezni, se pa v zadnjih letih na tem področju veliko dogaja. Tako že vemo, da način dihanja lahko vpliva na potek določenih patologij, seveda predvsem pri boleznih respiratornega sistema (astma, KOPB ...). To velja tudi za težave pri dihanju med športom (na primer EIB) ter pri glasovnih problemih, kot je hripavost. Počasi postane tudi bolj jasen vpliv reedukacije dihalnih vzorcev pri zdravljenju različnih bolezni in lajšanju kroničnih bolečin. 

Kako nam lahko meditacija s pravilnim dihanjem pomaga pri uravnavanju in sprejemanju različnih čustvenih stanj, stresnih okoliščin in ostalega?

Meditacija lahko pomeni veliko različnih stvari: lahko je mirno sedenje z zaprtimi očmi, kot tudi sprehod v naravi ali petje z drugimi. Temu seveda tudi prilagodimo način dihanja, zato bi še enkrat rada poudarila, da ne obstaja ta en pravilen način dihanja. V vsaki situaciji nam pomaga, da si vzamemo trenutek, opazujemo svoje dihanje in se sprašujemo, ali je le-to prilagojeno našemu trenutnemu stanju. Če se zavedamo, da prehitro ali plitko dihamo brez potrebe, lahko potem upočasnimo frekvenco in po navadi ni treba dolgo, da čutimo pozitiven učinek – lahko že po nekaj minutah. Za bolj trajne spremembe je pa pomembno, da čim boljše razumemo svoje dihanje, kar pomeni, da se je treba z njim bolj temeljito ukvarjati. Meditacija lahko pri tem pomaga.

Ste imeli tudi sami kdaj izzive na področju dihanja? 

Ko sem še delala kot profesionalna operna pevka, sem imela veliko težav z dihanjem, a se tega sama zelo dolgo nisem zavedala oziroma si tega nisem hotela priznati. Stisnila sem zobe in šla naprej, dokler mi ni dalo telo zelo jasno razumeti, da tako ne gre več. To je bilo več kot 10 let nazaj, danes sem mu zelo hvaležna, da me je prisililo premisliti in boljše razumeti dihanje in druge telesne procese, kajti brez tega ne bi bila tukaj in ne bi sedaj mogla pomagati drugim, da niti ne pride do te točke!

Dotakniva se še športa. Menite, da lahko tudi s športom pridemo do pravega in optimalnega ritma dihanja? 

Do določene mere in za večino ljudi drži, da redna športna aktivnost tudi pomaga pri dihanju. Je pa tako, da se dihanje zelo redko dejansko trenira in zato športniki niso dobro izobraženi, kaj sploh pomeni optimalno dihanje za različne športe. Velikokrat se niti trenerji ne zavedajo, ali njihovi varovanci dihajo učinkovito ali ne. Načeloma bi bilo super, če bi se že mladi ukvarjali z dihalnimi vajami kot z vajami za moč.  Na ta način bi lahko počasi in trajnostno gradili učinkovito in funkcionalno dihanje, ki jim omogoča res optimalne rezultate. Dihalni mehanizem je sestavljen iz različnih mišic, ki so tudi potrebne treninga, predvsem če zahtevamo od njih nadpovprečno zmogljivost.

So čustva kakorkoli povezana s pravilnim dihom in na kakšen način?

Kot vse v našem telesu so tudi čustva tesno povezana z dihanjem. Beseda pravilno na pa v tem kontekstu ne pomaga najbolj, saj ne obstaja EN 'pravilen' način dihanja, temveč se dihanje nenehno prilagodi stanju. Ko smo vznemirjeni, kar lahko pomeni veseli ali tudi nesrečni, se dihanje temu primerno spremeni iz nevtralnega stanja – dihali bomo hitrejše, srce bo pospešilo svoj ritem,  včasih pa bomo tudi zadržali dih. Nič od tega ni narobe ali nepravilno, saj je to izraz naše osebne fiziologije. Dokler ne pride do disfunkcionalnih vzorcev, kar pomeni, da smo ujeti v določenem načinu dihanja tudi v stanju, ki tega ne zahteva, nimamo za skrbeti. Pomembno je, da se čim prej zavemo, ko pride do trajnih disfunkcij, in ukrepamo takoj. 

Lahko denimo zaradi travme ali hujšega stresa začnemo nepravilno dihati? Se to denimo opazi pri otrocih? 

Velikokrat pride prav zaradi travm ali stresa do disfunkcionalnega dihanja, ker se v takih situacijah ne zavedamo svojega dihanja in nehote ohranjamo določene vzorce tudi takrat, ko ni več akutnega stresa. To je tudi lahko podaljšano obdobje kašljanja ali slabega počutja. Priporočam, da opazujemo svoje dihanje nekajkrat na dan in smo popolnoma iskreni do same/ga sebe: Ali se zalotim, da diham skozi usta, čeprav nisem telesno aktivna? Ali se zavedam, da nehote zadržim dih, ko sedim pred računalnikom? Ali se zbudim s suhimi usti? Ali diham hitro in imam pokrčene mišice na vratu in grlu? 

Pri otrocih je seveda odgovornost staršev, da opazujejo način dihanja in sprašujejo ista vprašanja. Zelo je pomembno ukrepati čim prej, da se prebije začaran krog in se čim hitreje vrnemo na prožen, prilagodljiv način dihanja, ki podpira vse druge procese našega telesa.

Vzemiva konkreten primer zelo nevrotičnega in denimo anksioznega človeka. Kako se lahko takšen posameznik nauči pravilnega dihanja? Kakšne tehnike mu priporočate?

Vsak človek, ne glede na stanje, potrebuje 'svoj' način dihanja. Seveda je treba nekje začeti in je res, da je splet poln različnih metod in pristopov, ki lahko delujejo za nekoga ali ne. Priporočam, da raziskujete različne tehnike in si izberete to, kar vam je najbližje. Nima smisla siliti telo v nekaj, samo ker nekje piše, da je tako 'pravilno', saj morda je pravilno za določene osebe, a ne za vas. Če imate resne težave z dihanjem zaradi anksioznosti ali drugih vzrokov, je najbolj priporočljiv individualni posvet za točno razumevanje in obravnavo vašega problema, drugače lahko tudi poslabšate situacijo – podobno, kot če bi kar na srečo jemali zdravilo! 

Bi še sami zajeli kaj, kar še morda nisva uspeli, pa se vam zdi pomembno? 

Veliko vprašanj je bilo iz čustvenega in psihološkega vidika, a dihanje je zelo pomembno tudi za gibanje telesa in morebitne bolečine. Večina ljudi se niti ne zaveda, kako močno dihanje vpliva na stabilnost hrbtenice in pomembnost pri bolečinah po celem trupu. Hrbtenica in rebri naj bi se rahlo premikali pri vsakem vdihu in izdihu, kar pomaga preprečiti degeneracije na vretencih in medvretenčnih ploščicah in seveda ohranjuje gibljivost in fleksibilnost vseh sodelujočih tkiv. Predvsem pri dolgem sedenju v istem položaju je ta majhni dihalni pregib ključnega pomena za zdravje našega hrbta! Pri svojem delu kot manualna terapevtka vidim, koliko ljudi ima težave z bolečinami na hrbtu, ramenih in vratu in vedno obstaja tudi povezava z neprilagojenim načinom dihanja. Če se istočasno ne trenira funkcionalno dihanje, je dosti večja verjetnost, da se bolečine tudi po uspešni obravnavi vrnejo, saj je prav dihanje mehanizem, ki naj bi stabiliziral in podpiral hrbtenico. Ta mehanski vpliv je zelo pomemben in žal še prepogosto spregledan.