Telemedicinska tehnologija v obliki video konzultacijskega sistema je varna in izvedljiva metoda za obravnavo bolnika z možgansko kapjo. Posredovanje prek sistema Telekapi lahko pomembno pomaga v geografsko obrobnih območjih z nezadostno nevrološko oskrbo za možgansko kap, še menijo v ljubljanskem Kliničnem centru. Analiza raziskav o uporabi telemedicine je razkrila, da se je čas do začetka zdravljenja zmanjšal, predvsem zaradi izobraževanja ljudi, kar je izboljšalo prepoznavanje možganske kapi in sprožilo hitrejšo aktivacijo sistema. Zadnje raziskave pa so pokazale tudi boljši zdravstveni izid bolnikov, ki so bili zdravljeni v bolnišnicah, ki so uporabljale omenjeni sistem, v primerjavi s pacienti, ki so bili zdravljeni v običajnih bolnišnicah.

Na novinarski konferenci, ki je potekala v okviru tedna možganov, je prim. doc. dr. Bojana Žvan, predstojnica Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo, povedala, da bi lahko z uporabo sistema Telekapi tudi v Sloveniji ogromno pridobili. ''Primarna prednost tega sistema je, da bi lahko zdravniki v perifernih bolnišnicah, kjer je nevrološka služba preskromna ali pa je ni, imeli možnost posvetovanja z vaskularnim nevrologom v centru Telekap prek video konzultacije v živo. Telemedicinska intervencija lahko izboljša kakovost obravnave bolnikov z znaki akutne ishemične možganske kapi,'' je pojasnila prim. doc. dr. Žvan. Med prednosti tovrstne telemedicinske obravnave pa sodi tudi zmanjšanje stroškov zaradi zmanjšanja prevozov bolnikov v oddaljene centre, boljša učinkovitost vključevanja rehabilitacijskih služb in izboljšanje informiranosti strokovne in laične javnosti o možganski kapi, so še poudarili na tiskovni konferenci.

Prav dobro in ustrezno informiranje skupnosti pa je izrednega pomena tudi za izboljšanje javne osveščenosti o možganski kapi. To pa je nadalje pomembno zlasti zaradi dejstva, da večina bolnikov z možgansko kapjo še vedno prihaja v bolnišnico zunaj časovnega okna za zdravljenje s trombolizo. ''Boljša prepoznava simptomov kapi in izboljšanje razumevanja te časovno omejene bolezni lahko zmanjša čas do sprejema v bolnišnico. Sodelovanje med oddaljenimi urgentnimi oddelki in Centri za možgansko kap je verjetno najpomembnejši del uspešnega programa Telekapi,'' je na novinarski konferenci poudaril prim. Viktor Švigelj iz Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo.

Sicer pa v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana že vzpostavljajo Republiški center za možgansko kap, kjer bodo opravljali urgentno delo na državni ravni. ''Njegovo delovanje pa lahko brez motenj delovnega procesa zagotovi le ustrezna avtonomija poslovanja. Organizacijska oblika vodilne enote je odvisna od organizacijske strukture, ki jo zagotavlja Statut Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, in od pogojev, ki jih določa Zakon o zdravstveni dejavnosti,'' je o bodoči vzpostavitvi Republiškega centra povedala prim. doc. dr. Žvan.