So invalidi še vedno zapostavljeni?

Čeprav so sodobne družbe bolj odprte, strpne in razumevajoče, se včasih še vedno dogaja, da je invalidnost nekoliko stigmatizirana. Še vedno se v nekaterih mestih doma in po svetu najdejo trgovski centri, lokali, restavracije in drugi objekti, ki niso prilagojeni invalidom. Gibalno ovirani imajo težave tudi pri iskanju zaposlitve, opozarja Iztok Mrak, ki je zaradi mišične distrofije na invalidskem vozičku že od sedmega razreda in ki se že vrsto let ukvarja z aktivno participacijo invalidov v javnem življenju. ''Invalidi nimajo priložnosti opravljanja določenih poklicev, čeprav imajo vse sposobnosti in talente, ki so nujne za določeno delo. Veliko invalidov ima izjemen potencial in talent, ki ga družba prepogosto sploh ne vidi,'' opozarja 26-letni Iztok. A ravno od ozaveščenosti okolja in tega, koliko možnosti ima invalid, da se nauči samostojnega bivanja ter skrbi zase, je odvisna kakovost njegovega življenja. Tako je ob mednarodnem dnevu invalidov tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik spomnil na dolžno spoštovanje različnosti, vzpodbujanje vključevanja v družbo, omogočanje neodvisnega življenja in dostopnosti.

V Sloveniji živi skoraj 170 tisoč invalidov

Po zadnjih podatkih invalidi predstavljajo skoraj 9 odstotkov celotne slovenske populacije. V Sloveniji jih namreč živi nekaj manj kot 170 tisoč. ''V Evropski uniji pa je po zadnjih podatkih Evropskega invalidskega foruma več kot 65 milijonov invalidov,'' pove gospod Tine Jenko iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. In čeprav pod izrazom invalidnost najpogosteje pomislimo na gibalno ovirane ljudi, mednje uvrščamo tudi slepe, gluhe in duševno prizadete, še opozarja gospod Jenko.

Invalidnost je lahko posledica različnih stanj, bolezni ali poškodb – cerebralne paralize, multiple skleroze, mišičnih obolenj, kot so miopatije, atrofije, nevropatije, poškodb glave ali hrbtenice. ''Čeprav je o vzrokih za invalidnost zelo težko govoriti, lahko glede na podatke iz Poročila o stanju slovenskega invalidskega varstva rečemo, da so najpogostejši vzroki nesreče v delovnem in življenjskem okolju ter poklicne bolezni. Zato so med invalidi najštevilnejši prav delovni invalidi,'' o razlogih invalidnosti pri nas pove gospod Jenko.

Je pri nas za invalide dobro poskrbljeno?

Večina invalidskih organizacij položaj invalidov pri nas ocenjuje kot dober. ''V naši državi imamo solidno razčlenjeno invalidsko varstvo, ki se opira na celo vrsto domačih in tujih dokumentov, sistemsko zakonodajo, državne ukrepe, samoorganizacijo invalidov, javno financiranje dejavnosti invalidskih organizacij, strokovne in druge invalidske institucije ter specializirane državne institucije,'' pove Tine Jenko. Tudi Iztok Mrak, ki vsak dan na lastni koži izkuša, kakšno je življenje invalidov pri nas, se strinja, da je država veliko naredila za izboljšanje njihovega položaja. ''Država se zagotovo po svojih najboljših močeh trudi zagotavljati invalidom čim boljše pogoje za njihovo aktivno vključitev v družbo in delo z odpravljanjem vseh ovir, ki onemogočajo njihove enake možnosti. To dokazuje tudi lani ratificirana Konvencija OZN o pravicah invalidov, ki je prvi pravno zavezujoč dokument Združenih narodov s področja invalidskega varstva,'' pravi Iztok. Seveda pa lahko s skupnimi močmi in dobro voljo naredimo še več. Ne le da je treba za lažje in predvsem samostojnejše življenje invalidov odstraniti arhitektonske ovire in postavitvi klančine, prilagoditi bankomate ter bančna okenca, poskrbeti za zanje primeren javni promet, parkirna mesta in sanitarije – tudi ljudje se moramo večkrat postaviti v njihovo kožo in po najboljših močeh pomagati pri soustvarjaju pogojev za neodvisno življenje invalidov.