Anjelica Huston, najbolj poznana iz filma Družina Adamsovi, je v svoji avtobiografiji z naslovom A Story Lately Told razkrila pretresljivo novico, da je v mladosti poskušala storiti samomor. V to naj bi jo vodila depresija, ki jo je izzvalo hudo zdravstveno stanje njenega fanta Boba Richardsona, ki so mu diagnosticirali bipolarno motnjo, kjer se izmenjujeta dve skrajni razpoloženji (depresija ter manija) in shizofrenijo, ki zbuja niz zablod ter predsodkov, občutek nelagodja in strahu.

“Še nikoli se nisem počutila tako nemočno ter ranljivo, kot kadar je pobesnel, kot da ga je obsedel demon, že naslednji trenutek pa se je plaho zaprl v svojo lupino. Ta nihanja so bila več, kot sem lahko prenesla – takrat se je pojavila depresija,“ je priznala. Prav to se je zgodilo tudi tistega dne, ko je čutila, da ima vsega dovolj.

Prestrašena ter objokana je stekla v kopalnico in v roke vzela britvico. “Zarezala sem čez levo zapestje ter ga vprašala, če bo to končno dovolj, da me bo začel ljubiti,“ se spominja. V hotel, kjer sta prenočila, so kmalu prispeli reševalci, ki so ji oskrbeli rane (k sreči ne dovolj globoke, da bi bile usodne), danes pa pravi, da bi takšen konec zelo obžalovala. Zato si želi, da bi kdo prej opazil znake, da je potrebna pomoči, s katero do tega sploh ne bi prišlo.

Kdaj govorimo o depresiji?

O depresiji lahko govorimo v primeru, ko so pri osebi simptomi, tipični za depresijo, prisotni več kot dva tedna skorajda vsak dan in ko depresivna čustva niso posledica kakšne zlorabe alkohola, drog ali česa podobnega. Prisotnih pa mora biti večina naslednjih znakov:

- Depresivno razpoloženje;
- nezadovoljstvo in pomanjkanje volje, zagona, interesa;
- težave s koncentracijo in učinkovitostjo;
- nespečnost ali ravno obratno, pretirana želja po spanju;
- vzkipljivost ali ravno nasprotno, popolna brezbrižnost;
- občutki manjvrednosti;
- misli o smrti.

Depresija torej ni le občasna potrtost, žalost, otožnost, temveč duševna motnja, ki pomembno moti funkcioniranje obolelega.

Kam po strokovno pomoč?

Če opazite simptome depresije ali druge duševne težave, ki vas ovirajo pri vsakodnevnem življenju (prisotnost strahov, vsiljivih misli in tako naprej), ali če razmišljate o samomoru, vsekakor čim prej poiščite strokovno pomoč. Najprej vam lahko pomaga že vaš osebni zdravnik, ki vam bo predpisal zdravljenje ali vas napotil k specialistu oziroma k drugim oblikam pomoči. Če je vaša stiska zelo huda, vaš osebni zdravnik pa ni dosegljiv, se obrnite na dežurnega zdravnika ali najbližjo splošno oziroma psihiatrično bolnišnico, lahko pa tudi na reševalno službo (112). Za informacije o ustreznih oblikah pomoči, za podporo ali pogovor pa se obrnite na telefone za pomoč v stiski:

- 01 520 99 00 Klic v duševni stiski (med 19.00 in 7.00 zjutraj)
116 123 Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka; klic je brezplačen in mogoč 24 ur dnevno)
- 01 422 33 70 Gerontološko društvo Slovenije (telefon za starejše ljudi in njihove svojce, deluje vsako delovno sredo od 9.00 do 14.00)
- 01 528 39 95 Spominčica - Slovensko združenje za pomoč pri demenci (deluje vsak delovni ponedeljek, sredo in četrtek od 15.00 do 17.00)