33-letni Marco Mureno je živel povsem normalno študentsko življenje. Študiral je trženje, zvečer pa je delal kot natakar. “Bil sem vesel in brezskrben študent, nekega večera pa nisem mogel zatisniti očesa,“ se spominja. “V postelji sem se premetaval z ene strani na drugo in nikakor nisem mogel zaspati. To se mi je zgodilo prvič, a žal ne tudi zadnjič.“

“Naslednje  jutro sem bil izmučen, ker sploh nisem spal, vendar pa se mi je nekako uspelo prebiti skozi dan. Tisti večer sem se sesedel v posteljo, ko pa sem zaprl oči, se ni zgodilo nič – spet nisem mogel zaspati. Nisem razumel, kaj se mi dogaja, vendar sem upal, da bo kmalu minilo. Pa ni. Četrti dan sem po mestu hodil že kot živi mrtvec. Nisem se mogel zbrati, bil sem čemeren in razdražljiv,“ razlaga. Zadremati mu je namreč uspelo le med predavanji, a tudi to ne več kot za minuto.

Ker ni vedel, kaj naj stori, je mislil, da mu bo pomagal alkohol. “Šel sem ven s prijatelji, spil kar nekaj kozarčkov in odhitel domov v upanju, da bom lahko zaspal. Toda ni mi uspelo. Vsaka noč se mi je zdela daljša. Po šestih tednih brez spanja tako sploh nisem več vedel, kdo sem.“

Ker Marco ni zmogel več velikega napora, je moral pustiti službo. Svoje težave je zaupal prijateljem, a nihče od njih ni mogel razumeti njegove stiske. “Poleti sem si vzel oddih od študija. Spal nisem že več kot tri mesece, zaradi česar nisem mogel več brati, razmišljati, kaj šele se učiti za izpite. Postal sem živčna razvalina,“ pravi Marco. Po letu dni pa je njegovo upanje, da ga bo nespečnost minila, umrlo. Zato se je odločil, da bo obiskal svojega zdravnika. “Predpisal mi je močna uspavala. Res da sem lahko zaspal, toda spanec je bil globok in umeten, ne pa sproščujoč in naraven, kot sem ga potreboval,“ se spominja. 

Nato pa se je po dolgem času zgodilo nekaj lepega. “Spoznal sem Anne. Sprva se je zdelo, da razume, kaj doživljam, a se je pozneje izkazalo, da nisem bil ravno to, kar si je želela. Namesto da bi skupaj potovala, uživala življenje in se veselila, sem si želel le ležati in spati. Bil sem nedružaben in depresiven, preveč izčrpan, da bi lahko hodil v lokale in na zabave.“

Po komaj petih mesecih zveze ga je Anne zapustila, Marco pa je ostal sam, z zlomljenim srcem in brez službe. Ker je opustil študij in nehal hoditi ven, ga tudi prijatelji niso več obiskovali in klicali. “Mislil sem, da je moje življenje končano. Začel sem razmišljati o samomoru, da bi se vsaj tako lahko naspal,“ se spominja Marco. Obiskovati je začel psihiatra, ki mu je predpisal antidepresive in uspavala. “Ker mi tablete niso pomagale, sem se odločil, da bom poskusil z akupresuro pri tako imenovanih Qi Mastersih. Iz radovednosti tisti večer nisem vzel uspaval. Ulegel sem se v posteljo in zgodil se je čudež. Prvič po dveh letih sem lahko zaspal, spal do jutra in se zbudil spočit,“ pravi.

Marco je nato še kar nekaj časa obiskoval terapije. “Znova sem se počutil kot človek. Zvečer sem lahko zaspal, začel sem hoditi ven s prijatelji in si poiskal službo. Nato sem se odločil, da bom tudi sam postal Qi Master. Šel sem v Korejo, se naučil veščine zdravljenja, ta veščina pa je zdaj postala moje življenje. Sem Qi Master in pomagam ljudem, ki imajo težave s spanjem.“