Zadnja raziskava je pokazala, da ima naraščajoče število dvojezičnih ljudi številne prednosti, ki segajo veliko dlje od možnosti boljše komunikacije. Dvojezičnost naj bi bila namreč odlična za vaše možgane.

Judy in Paul Szentkiraly sta oba odraščala v dvojezičnem duhu. Čeprav živita v ZDA, sta se doma vsak s svojimi starši pogovarjala v madžarskem jeziku, s prijatelji pa v angleškem. Ko sta se spoznala in začela hoditi na zmenke, sta med seboj govorila prav tako angleško. Vendar sta se od samega začetka dobro zavedala, da se bodo njuni otroci od rojstva naprej učili obeh jezikov. Ko sta se jima rodili hčerki, sta se odločila za nekoliko neobičajno potezo. Vsakič, ko sta hčeri storili nekaj narobe, sta Judy in Paul z njima začela govoriti madžarsko.

Danes je pri Szentkiralyjevih madžarščina primarni jezik sporazumevanja. 14-letna Hannah in osemletna Julia tekoče govorita oba jezika brez kakršnega koli naglasa. Vendar sta do svojega tretjega leta madžarščino slišali zgolj od mame in očeta. “Ko je Hannah začela obiskovati vrtec, je bila zaradi naglasa njena angleščina nekoliko slabša,“ se prvih Hanninih izkušenj z angleščino spominja Judy. “Po štirih ali petih mesecih so te težave povsem izginile.“

Szentkiralyjeva pravita, da so jim bili ljudje večinoma v oporo, a ne vsi. Paul se spominja enega od več neljubih dogodkov, ki se je v bližnji trgovini pripetil Judy: “Dve ženski sta se pogovarjali med seboj. Prva je vprašala, kdaj se bo (Judy) naučila angleškega jezika, druga pa ji je odgovorila, da ko bo začela hoditi v šolo.“ Judy pa razlaga tudi, da jo je veliko ljudi spraševalo, ali ni to morda preveč zapleteno za otroke. “Spraševali so me, ali nista dekleti zmedeni, in vsakič znova sem jim morala pojasnjevati, da nista,“ razlaga.

Misel, da se otroci, ki od rojstva govorijo dva jezika, kasneje zmedejo ali da bodo prej ali kasneje začeli zaostajati v mentalnem razvoju za enojezičnimi otroki, je povsem napačna, pojasnjuje psihologinja na univerzi British Columbia Janet Werker, ki proučuje dvojezične otroke. “Odraščanje v dvojezičnem območju je enako naravno kot odraščanje v enojezičnem okolju,“ pravi in dodaja, da so raziskave pokazale, da otroci dvojezičnih mater jezika ločijo že nekaj ur po rojstvu. “Absolutno nobenega dokaza ni, da dvojezičnost vodi v zmedenost ali zaostalost v razvoju.“ Pravzaprav obstajajo raziskave, ki dokazujejo ravno nasprotno. Dvojezičnost namreč pozitivno vpliva na razvoj možganov.

Ellen Bialystok, psihologinja z univerze York v Torontu, pravi, da se razlog za to skriva v načinu, kako dvojezični možgani uporabljajo jezik. “S psihološkega stališča te zadeve še niso popolnoma jasne, vendar je dokazano, da sta v možganih dvojezične osebe vedno aktivna oba jezika, ne glede na to, katerega oseba v tistem trenutku uporablja,“ razlaga Bialystokova.

Možgani dvojezičnih ljudi imajo tako več dela kakor možgani enojezičnih, saj morajo ohranjati oba jezika ločena in biti naenkrat pozorni le na en jezik. “Možgani imajo odličen sistem, katerega naloga je nadzorovanje. Sistem osredotoča pozornost na tisto, kar je v določenem trenutku pomembno, in jo odvrača od nepomembnih stvari. Pri dvojezičnih ljudeh se ta sistem vklopi pri vsakem izgovorjenem stavku, zato je veliko močnejši in sposobnejši kot pri enojezičnih ljudeh,“ pojasnjuje Bialystokova.

Stalno aktiviranje tega nadzornega sistema je oblika mentalne vadbe in strokovnjaki verjamejo, da je to dobro za možgane. V preiskavah, ki so jih opravljali, so se dvojezični ljudje izkazali tudi za uspešnejše pri preverjanju kognitivnih sposobnosti, poleg tega pa v povprečju za demenco zbolevajo od štiri do pet let kasneje kakor enojezični ljudje.

Obstajajo tudi preliminarni dokazi, da dvojezičnost fizično preoblikuje dele možganov, a raziskovalce z dokazovanjem tega čaka še kar nekaj dela, saj so raziskave šele v povojih. Kljub temu velja, da dvojezičnost nikakor ni škodljiva, temveč izjemno koristna in pomembno vpliva na razvoj ter oblikovanje možganov.