Tragedija je pretresla Otočane, sedaj pa je za britanski časopis The Sun spregovoril tudi oče mladega Merta. Povedal je, da mu je sin zatrdil, da se vrne kmalu in da gre le za kakšno urico od doma. ''Rekla sva mu, naj ne bo predolgo zunaj. Čakala sva in čakala, nato pa je zjutraj okrog devete ure prišla policija. Od takrat naprej ne morem nehati jokati,'' je povedal zlomljen 48-letni oče Sakru. ''Bil je srečna oseba, zdelo se je, da je vse v redu.'' Tudi svojci in prijatelji dekleta Charleigh so bili šokirani nad njeno odločitvijo, saj je imela mlada glasbenica velike sanje, da postane uspešna in prepoznavna glasbena zvezda. Prijavila se je namreč na televizijski šov Britain's Got Talent in Must Be The Music, redno pa je na You Tubu objavljala tudi svoje posnetke, na katerih igra akustično kitaro.

Preprečimo samomor!

Samomor je oblika prezgodnje umrljivosti, ki je prepogosta tudi pri nas, in sicer si je v letu 2011 v Sloveniji življenje vzelo kar 437 ljudi, med njimi 348 moških in 89 žensk, kar nas uvršča na najvišja mesta po stopnji samomorov v Evropi. Samomor je pogostejši pri moških, saj po mnenju mag. Alenka Tančič Grum z Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) ti izbirajo bolj agresivne oblike samomora, ki pogosteje privedejo do smrti. Pogostejši je še pri starejši populaciji, ki se v stiski pogosto znajde zaradi osamljenosti, starostne depresije, pridruženih bolezni in izgube upanja v boljši jutri.

A dobro je vedeti, da lahko to obliko prezgodnje umrljivosti preprečimo tako, da smo pozorni na znake stiske in samomorilnega vedenja med bližnjimi in pri ljudeh v naši okolici.’’Ti znaki so na primer spremembe v razpoloženju, umikanje v samoto, opuščanje aktivnosti ali pa celo razdajanje premoženja, pisanje oporoke, poslavljanje, pa tudi izjave, kot so nič nima več smisla, ne morem več. Takrat je posameznik v hudi stiski in morda razmišlja celo o samomoru,’’ je pojasnila Tančič Grumova. V takem primeru je pomembno, da osebe ne puščamo same, da smo ji na razpolago za pogovor in da ji pomagamo poiskati strokovno pomoč. ’’Prvi, na katerega se lahko obrnete, je osebni zdravnik, ki lahko napoti naprej k psihoterapevtu, če osebni zdravnik ni dosegljiv, pa je huda stiska, se lahko obrnete na dežurnega zdravnika, na psihiatrično kliniko, na reševalno službo. Sicer pa za oporo lahko pokliče tudi različne telefone v stiski, ki delajo tudi ponoči in lahko naprej usmerijo,’’ še pojasni.

Da do takšnega obupa ne bi prišlo in da bi posameznik znal sproti predelati svoje stiske, predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Anka Zavasnik poudarja, da je treba na to misliti že pri vzgoji: ’’Pomembno je, da za to poskrbimo že v družini, da bodo otroci odraščali v varnem okolju, ki jih bo opremilo s sposobnostmi za spopadanje s problemi in bo nudilo načine reševanja stisk. Da se bo potem, ko posameznik odraste, lahko vključil v delovno okolje, v različne organizacije, društva, kjer se bo potrjeval na različnih področjih, tako da bo ob stiski imel možnost najti tudi tista področja pri sebi, ki ga držijo pokonci v življenju in ga povezujejo z življenjem. Pomembno je še, da bo zdravstvo organizirano tako, da bo lahko pomagalo rizičnim skupinam, da bodo osebe, ki so v stiski, ki razmišljajo o samomoru, dobile čim hitrejšo in čim bolj strokovno pomoč. Na ta način bomo skupaj lahko še naprej zniževali količnik samomora in pomagali ljudem, da preživijo. Da bomo prišli z visokih mest na svetu nekje v zlato sredino.’'
 

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na