Kmalu so na kraj nesreče prispeli reševalci. Heather in oba otroka so izvlekli iz avtomobila in jih nemudoma odpeljali v bolnišnico St. Joseph, o nesreči pa so takoj obvestili tudi Heatherinega moža Johna, ki ni bil soudeležen v prometni nesreči. Micah je bil med vožnjo privezan z varnostnim pasom na otroški sedež, kar mu je rešilo življenje, saj bi v nasprotnem primeru umrl. Srečo pa je imel tudi, da so ljudje, ki so mu pomagali, vedeli, da mu morajo najprej imobilizirati glavo in ga šele nato izvleči iz avtomobila. “Prihitel sem v bolnišnico in najprej zagledal Heather, ki mi je povedala, da je z Micahom nekaj hudo narobe. Pretreslo me je, bil sem v šoku,“ se spominja John.

Ob prihodu v bolnišnico je bil Micah v komi in utrpel je hude možganske poškodbe, to pa še ni bilo vse. Sunek ob udarcu avtomobilov je bil namreč tako močan, da mu je odneslo glavo vstran in pri tem lobanjo ločilo od hrbtenice, kakor da bi ga obglavili od znotraj. “Gre za stanje, ki mu pravimo atlanto-okcipitalna dislokacija, pri katerem pride do pretrganja ligamentov, ki povezujejo lobanjo s hrbtenico, glava pa se telesa drži le še na podlagi mišic in kože,“ je povedal nevrokirurg dr. Nicholas Theodore iz nevrološkega inštituta Barrow, ki je zdravil Micaha. Stanje je izjemno nevarno, saj ostane hrbtenjača popolnoma nezaščitena, vsak gib pa je lahko že usoden. Že najmanjši premik glave bi lahko povzročil razteg hrbtenjače in s tem smrt ali paralizo.“Če povem drugače, je bil Micah nekaj časa deček, katerega glava je bila ločena od preostalega telesa.“ Theodore je zato moral dečka takoj operirati, da bi mu rešil življenje.

“Bala sem se, saj nisem vedela, kaj lahko pričakujemo. Dr. Theodore se je obrnil k meni in možu ter nama zagotovil, da bo operiral tako, kakor bi bil Micah njegov sin. Tega ne bom nikoli pozabila,“ se spominja Heather.

Osebam s tovrstnimi poškodbami običajno pomagajo tako, da jim vsadijo vsadek, nekakšno zanko iz titana, in z njim pričvrstijo lobanjo nazaj na hrbtenico, zanka pa je pritrjena s pomočjo delca pacientovih reber. “Micaha smo stabilizirali tako, da smo okoli njegove glave namestili vreče peska, telo pa fiksirali s trakovi,“ je razložil dr. Theodore, ki je ta postopek izvedel že več kot 70-krat. “Morali smo biti zelo previdni, saj se je glava od hrbtenice odmikala že z dihanjem.“

Čeprav bi se operacija lahko zaključila s popolno paralizo, je Micah z okrevanjem presenetil tako starše kakor tudi zdravnike. Deček je lahko po dveh mesecih že normalno hodil in govoril ter se vrnil domov, danes, po štirih mesecih, pa počasi začenja prevzemati tudi svoje 'šolske' obveznosti. Vrnil se bo namreč v vrtec.