Mati štirih otrok, 41-letna Maxine White, je po dolgih letih jemanja kontracepcijskih tablet, ki so ji povzročale hude migrene, začela razmišljati o sterilizaciji. ''Leta in leta sem uporabljala hormonsko zaščito, a mi je povzročala hude glavobole. Ker takrat nisem imela druge možnosti, sem morala to pač prenašati,'' pripoveduje Maxine. ''Potem pa sem se odločila, da je čas za kakšno drugo kontracepcijo, ki ne bo bazirala na hormonih.'' Ko je slišala za nov, neverjetno hiter poseg, ki ne traja niti pol ure in po katerem lahko gre ženska le nekaj ur pozneje domov, ni niti malo oklevala. Odločila se je, da preizkusi novo metodo sterilizacije, in tako postala ena prvih žensk v državi, ki so prestale ta zelo preprost poseg. Trajal je namreč le pičlih 10 minut, Maxine pa je bila ves čas pri zavesti, saj ji je zdravnik prehodnost jajcevodov prekinil kar laparoskopsko, s pomočjo lokalne anestezije. Bistvena novost posega pa je v tem, da zdravnik jajcevode pregradi s posebnimi, rahlo upognjenimi cevčicami, katere se sčasoma naravno zarastejo, s čimer se ustvari nekakšna naravna pregrada jajcevodov.

Kaj je sterilizacija?

Sterilizacija je operativni poseg za trajno preprečevanje nosečnosti, s katerim se pri ženski prekine prehodnost jajcevodov. Ker so jajcevodi neprehodni, zrelo jajčece ne more več potovati iz jajčnika v maternico, temveč se izloči v trebušno votlino, kjer nato propade. Hkrati je onemogočeno tudi potovanje semenčec po jajcevodu. Tako se med ovulacijo dozorela jajčna celica in semenčeca ne srečajo več in posledično oploditev ni mogoča.

Medtem ko je sterilizacija včasih veljala za nepovraten poseg, je danes zahvaljujoč določenim mikrokirurškim tehnikam mogoče ponovno doseči prehodnost jajcevodov. Tako uspe kar 70 do 75 odstotkom žensk po operativnem odpravljanju neprehodnosti jajcevodov ponovno zanositi. Poleg tega je kljub sterilizaciji še vedno možna umetna oploditev, kjer ženski v maternico vstavijo v labotatoriju oplojeno jajčece.

Sterilizacija je namenjena ženskam po 35. letu

Ker sterilizacija predstavlja veliko prelomnico v življenju ženske, je ta poseg tudi zakonsko reguliran. Po zakonu se lahko za sterilizacijo odloči ženska, stara 35 let ali več, njeno prošnjo pa mora odobriti posebna komisija. Nato mora od odobritve do posega miniti vsaj pol leta – ta čas je namenjen dodatnemu, tehtnemu premisleku ženske in njenega partnerja o tem, kaj sterilizacija dejansko pomeni in ali je res prava rešitev. V izrednih zdravstvenih primerih – na primer pri hudih srčnih bolnicah ali kroničnih bolnicah, katerih organizem ne bi prenesel nosečnosti, pri ženskah, ki so imele tri ali celo več carskih rezov, pri ženskah z visokim krvnim tlakom – pa komisija sterilizacijo odobri takoj in na poseg ni treba čakati šest mesecev.