Sprememba je bila še posebej značilna na podeželju, kjer je bila pred epidemijo uporaba spletnih trgovin bistveno nižja, kot v mestnem okolju. Pri preskrbi s hrano smo se bolj posluževali živilskih prodajaln, ki so bližje domu, pomembno mesto pri preskrbi z živili so zasedli tudi lokalni ponudniki. Omenjene spremembe so bile prav tako bolj značilne na podeželju, kot v mestih. Do opaznih sprememb je prišlo tudi pri pogostosti in načrtovanju nakupovanja živil. Medtem ko smo Slovenci pred epidemijo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko, je postalo nakupovanje hrane v času epidemije bolj skrbno načrtovana aktivnost s pomočjo nakupovalnega seznama – pretežno na tedenski ravni ali celo še manj pogosto. Gospodinjstva so povečala zaloge hrane, kar je na eni strani posledica izražene skrbi pred nezadostno preskrbo s hrano, na drugi strani pa tudi skrbi, povezane s tveganjem, da bi se pri nakupovanju živil lahko okužili. Tudi poraba živil in priprava obrokov je v gospodinjstvih bolj načrtovana, večji pomen je dobil način priprave obrokov in hrana nasploh, hkrati se je povečalo se je tudi zanimanje za samo-pridelavo hrane. Rezultati raziskave nakazujejo, da bo imela na nekaterih področjih epidemija lahko dolgoročnejše posledice na način preskrbe s hrano in na prehranske navade prebivalcev Slovenije.  

Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi naglega naraščanja števila okužb z novim koronavirusom Covid-19 11. marca 2020 razglasila pandemijo, v državah vzpostavljeni ukrepi pa so močno posegli tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja. Gospodinjstva so bila primorana spremeniti navade in odnos do hrane z več vidikov, glede načrtovanja in nakupovanja hrane, priprave obrokov in odnosa do hrane.  

Z namenom preučitve vpliva novo nastalih razmer na nakupne navade, odnos do hrane in način prehranjevanja se je začela izvajati mednarodna raziskava. Dr. Jeremy Millard,  koordinator raziskave Food-Covid-19, Danski Tehnološki Inštitut (Danish Technological Institute): »V naših življenjih hrana pomembno vpliva na zdravje in kulturo ter na drugi strani tudi na gospodarstvo in okolje. Pandemija Covid-19 predstavlja veliko obremenitev vsakega posameznika, saj je močno posegla v vedenje in odnos do hrane. Raziskava Food-Covid-19 je bila v prvi vrsti zasnovana z namenom preučitve omenjenih vidikov pri prebivalcih in njihovih gospodinjstvih, nadaljevali pa jo bomo tudi med preostalimi deležniki prehranske verige. Med drugim bo vključevala tudi razpravo o tem, kako lahko z novimi spoznanji izboljšamo prožnost in trajnost prehranskih sistemov v bodoče.«  

Raziskava poteka hkrati v številnih državah z uporabo primerljivih metod. V Sloveniji jo izvaja Inštitut za nutricionistiko v okviru državnega raziskovalnega programa »Prehrana in javno zdravje«, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »V Sloveniji vzorčenje poteka na dva načina. V prvem delu smo na panelnem vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije izvedli obširen vprašalnik. To je potekalo konec aprila, pri čemer smo na oddaljen način (spletno - brez osebnih stikov) zbrali podatke za preko 600 gospodinjstev po celotni državi, v katerih živi približno 1.900 oseb. Vzorec sodelujočih je odražal strukturo prebivalcev Slovenije glede na starost, spol in regijo. V drugem delu raziskave se nadaljuje spletno anketiranje z enotno mednarodno anketo.« 

Rezultati prvega dela raziskave FOOD-COVID-19 nakazujejo, kako so se v slovenskih gospodinjstvih spremenile nakupovalne navade, priprava obrokov ter v kolikšni meri je prišlo do sprememb v vedenju, odnosu in dostopu do hrane ter dojemanju tveganj, povezanih s Covid-19.  

Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Nakupovalne navade in nekateri drugi vidiki odnosa gospodinjstev do hrane so se med epidemijo pomembno spremenili. Kar za polovico je upadlo število gospodinjstev, ki so med epidemijo kupovali živila v večjih nakupovalnih središčih, vloga za preskrbo s hrano se je zmanjšala tudi pri tržnicah. Gospodinjstva so med epidemijo najpogosteje opravljala nakupe v bližnjih živilskih prodajalnah, velik porast pa je bil zaznan pri nakupovanju živil prek spleta z dostavo na dom.« Nakupovanje z dostavo na dom se je izrazito povečalo tudi pri svežem sadju in zelenjavi – in sicer za kar 152%, pri čemer je takšno oskrbo s hrano uporabljalo približno 14% gospodinjstev. Sprememba je bila še posebej opazna na podeželju. Če so pred epidemijo o nakupovanju z dostavo na dom bolj pogosto poročala gospodinjstva v mestih, so se med epidemijo te razlike bistveno zmanjšale, saj je o tovrstni oskrbi s hrano poročalo 15% gospodinjstev v mestih in 13% na podeželju.  

V času epidemije se je znatno povečalo tudi zanimanje za nakupovanje hrane pri lokalnih ponudnikih, kjer kupuje kar 19 % gospodinjstev. Med epidemijo se je v gospodinjstvih povečala skrb glede zadostne preskrbe s hrano, posledično kar 43% gospodinjstev razpolaga s povečanimi zalogami hrane. Z namenom hitrejšega in učinkovitega nakupa ter v izogib tveganju za okužbo s Covid-19 se  kar 60% gospodinjstev pred odhodom v trgovino temeljito posveti načrtovanju nakupa živil  s pripravo nakupovalnega seznama. 

Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Raziskava je pokazala, da se je med epidemijo močno spremenila tudi pogostost nakupovanja. Če je pred epidemijo večina gospodinjstev kupovala živila 2-3x tedensko, se je trend med epidemijo obrnil, saj se v trenutni situaciji gospodinjstva najpogosteje oskrbujejo s hrano le enkrat tedensko.«  

Nakupovanje že pripravljenih obrokov v toplotekah na ulici in v večjih živilskih trgovinah se je v času epidemije zmanjšalo za dve tretjini. Gospodinjstva, ki so poročala o tovrstnem načinu prehranjevanja pred Covid-19, so tekom epidemije pričela s pripravo obrokov doma, v večji meri iz predelanih živil. V gospodinjstvih, kjer so obroke že prej pripravljali predvsem iz svežih in nepredelanih surovin, ni prišlo do večjih sprememb v načinu priprave obrokov. Pri pripravi obrokov doma se je predvsem povečal delež gospodinjstev, ki pripravljajo zajtrk in kosilo, večerje pa so se tudi že pred epidemijo pogosto pripravljale doma. Sicer rezultati raziskave kažejo tudi, da je dobra tretjina gospodinjstev med epidemijo zaužila več hrane, poraba živil in priprava obrokov pa je bila bolj skrbna in načrtovana, o manjši količini zavržene hrane pa je poročala približno petina gospodinjstev. Način priprave obrokov in pomen hrane je med epidemijo pridobil na pomenu, o čemer poroča kar 25% gospodinjstev. V času izolacije so se namreč mnogi urili v kuhanju, peki ali kulinaričnem ustvarjanju z otroki, pri čemer so se pogosto posluževali tudi novih in še nepoznanih receptov ali sestavin. Veliko gospodinjstev je v tem času pričela s peko domačega kruha. Kar 63% vprašanih je uživalo doma pečen kruh vsaj enkrat tedensko in v tretjini gospodinjstev menijo, da bodo s peko kruha nadaljevali tudi v bodoče.  

Vključeni v raziskavo so izražali precejšnjo zaskrbljenost glede potencialnega vpliva virusa Covid-19 na njihovo gospodinjstvo. Kar 63% udeležencev ocenjuje kupovanje živil kot tvegano za okužbo, mnoge skrbi jih tudi možnost prenosa okužbe pri rokovanju z embalažo živil. V povezavi z zaznanimi tveganji so udeleženci poročali o dosledni uporabi maske v zaprtih javnih prostorih ter umivanju in razkuževanju rok. Preko 40% udeležencev je poročalo tudi o čiščenju oz. razkuževanju embalaže živil po nakupu. Približno petina gospodinjstev poroča, da bodo z manj pogostim in bolj načrtovanim nakupovanjem živil ter pogostejšo pripravo obrokov doma nadaljevali tudi po koncu epidemije.  

Spremembe, ki jih je prinesla epidemija Covid-19, bodo očitno vsaj v neki meri vplivale tudi na prehranjevalne navade in način življenja v prihodnje. Prehrana je vedenjski dejavnik in nekatere  spremembe v odnosu do hrane bodo imele lahko tudi dolgoročen vplivn na zdravje prebivalcev Slovenije. Mnogim so začetne omejitve dostopa do hrane, omejene kuharske veščine ter finančne omejitve predstavljale izziv in hkrati priložnost za izboljšave. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Ob vseh negativnih posledicah epidemije bi bilo nekatere spremembe na področju prehranjevanja koristno ohraniti, saj ima to lahko pomemben prispevek za zdravje ljudi in planeta.  Bolj načrtovani nakupi hrane lajšajo pripravo hrane v gospodinjstvih, pri čemer želimo spodbujati predvsem pripravo hrane iz nepredelanih živil. Pomembno je tudi, da bi spremembe vodile v smer bolj trajnostne oskrbe s hrano ter da bi se še zmanjšala količina zavržene hrane. Izpostaviti velja tudi krepitev s hrano povezanih vrednot pri mlajših generacijah, saj so se mnogi v danih razmerah srečali z bistveno večjim obsegom priprave hrane v domačih gospodinjstvih.«