Philippe Croizon se je na veliki podvig pripravljal kar dve leti. Vsak teden je v bazenu ali morju preživel po 30 ur, redno je hodil na fitnes in si krepil mišice trupa ter vzdržljivost. Za svoj podvig si je priskrbel tudi posebno opremo – umetne okončine, na katere so bile pritrjene plavutke, ter poseben neopren. In po dveh letih napornih priprav je ta konec tedna končno napočil veliki dan. Pogumen in trmast Philippe se je pognal v vodo in čeprav je načrtoval, da bo za slabih 35 kilometrov, kolikor je moral preplavati, potreboval vsaj 24 ur, je na cilj priplaval po le slabih 14 urah. Tako je presenetil tudi samega sebe. ''Uspelo mi je! Noro!'' je na koncu podviga navdušeno vzklikal Francoz. ''To sem naredil zase, za svojo družino in za vse tiste, ki so v življenju doživeli tragedijo in so se zato moralo odreči svojemu načinu življenja.''

Philippe je sicer brez rok in nog ostal davnega leta 1994, ko mu je med popravljanjem televizijske antene na strehi hiše telo streslo 20 tisoč voltov. Da so ga rešili, so mu zdravniki morali amputirati obe nogi in roki. Kljub temu pogumen in optimističen Francoz ni izgubil volje do življenja. Še več – poiskal si je nove hobije in si zadal nove cilje. Tako se je že med okrevanjem v bolnišnici, ko je videl dokumentarec o plavanju čez Rokavski preliv, zatrdno odločil, da bo ta podvig nekega dne uspel tudi njemu. In res mu je. V angleškem Kentu se je v vodo pognal ob osmi uri zjutraj, na cilj – v francoski Wissant – pa prispel ob pol desetih zvečer. Plaval je s povprečno hitrostjo 3,2 kilometra na uro, kar je malo počasneje, kot na uro preplava zdrav plavalec. Sicer pa so del poti z njim plavali tudi delfini.