Na kratko: kaj je gen, genski zapis?

Genski zapis je ključen za vse žive organizme na Zemlji, saj določa, ali bodo rastline, živali ali ljudje. Ta zapis se nahaja v jedru vsake celice in predstavlja dolge verige molekul DNK. DNK nosi genetske informacije, ki usmerjajo biološke procese v organizmu, kot so rast, hormonsko uravnavanje, prebava, tvorba krvi itd. Med celično delitvijo se genetska informacija prenaša na nove celice. S pomočjo DNK se ustvarjajo beljakovine, ki nadzirajo različne funkcije telesa ter omogočajo tvorbo maščob in ogljikovih hidratov. Naš videz in delovanje telesa torej v veliki meri določajo geni, medtem ko ima okolje, v katerem živimo, lahko manjši vpliv na njihovo izražanje.

GSO – gensko spremenjeni organizmi

Gensko spremenjeni organizmi (GSO) predstavljajo žive organizme, razen ljudi, in mikroorganizme, kot so bakterije, glive in virusi, katerih genski material je bil umetno spremenjen, ne da bi to potekalo naravno s križanjem ali naravno rekombinacijo. V Evropski uniji obstaja skupna zakonodaja, ki ureja pravila za pridobitev dovoljenj in trženje teh organizmov.

GSO so živi organizmi, pri katerih so spremembe v genskem zapisu izvedene na umeten način, brez naravne rekombinacije ali križanja, ki se običajno dogaja v naravi. S sodobnimi biotehnologijami lahko uspešno prenašamo gene med različnimi vrstami, kar je v naravi mogoče le med osebki iste vrste. Tako lahko gene iz ene rastline prenesemo v drugo rastlino ali celo v živali. Najpogostejše gensko spremenjene rastline vključujejo sojo, koruzo, bombaž in oljno ogrščico, ki so bile spremenjene, da postanejo odporne na škodljivce, neobčutljive na določena škropiva ali celo oboje. Semenski proizvajalci te rastline pogosto patentirajo in prodajajo po višjih cenah, pri čemer so pogosto tudi proizvajalci škropiv in gnojil, ki so potrebna za gojenje teh gensko spremenjenih rastlin.

Največ GSO raste v ZDA in Argentini, vodilno podjetje pri trženju GSO pa je Monsanto. Poleg tega so bile narejene tudi spremembe v hranilnem profilu rastlin, vendar komercialna uporaba teh rastlin ni bila tako razširjena.

Postopek odobritve novih GSO

Postopek odobritve novih gensko spremenjenih organizmov (GSO) v Evropski uniji poteka skladno z Uredbo 1829/2003/ES in Direktivo 2001/18/ES. Samo GSO, ki so prejeli odobritev na ravni EU, lahko vstopijo na trg. Postopek se začne z vlogo vlagatelja za odobritev specifičnega GSO. Naslednji korak v postopku je ocena tveganja, ki jo opravi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA).

Ko EFSA izda pozitivno mnenje o oceni tveganja, se postopek nadaljuje v okviru Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravje živali, posebej v Sekciji za gensko spremenjeno hrano in krmo ter tveganje za okolje. Če na odboru ne dosežejo kvalificirane večine in ni sprejeta odločitev, se postopek preseli na Pritožbeni organ Sveta EU.

Če tudi Pritožbeni organ ne sprejme odločitve o odobritvi GSO, obstajajo tri mogoče rešitve:

- Komisija na podlagi pozitivnega mnenja EFSE odobri posamezen GSO.

- Če večina nasprotuje, se odobritev GSO zavrne.

- Odločitev sploh ne bo sprejeta.

Seznam odobrenih gensko spremenjenih organizmov je na voljo na spletni strani Evropske komisije.

Označevanje GSO

V Sloveniji in v celotni Evropski uniji velja obvezno označevanje živil, ki vključujejo gensko spremenjene organizme (GSO) ali so narejena iz njih. Izdelki, ki so izdelani iz GSO, morajo imeti posebno oznako, kot so "gensko spremenjen" ali "izdelano iz gensko spremenjenega (ime organizma)".

Ni pa potrebno posebno označevanje za meso, mleko, jajca, ribe in druge proizvode živalskega izvora, če so živali prejemale gensko spremenjeno krmo. Prav tako fermentiranih izdelkov, narejenih s pomočjo gensko spremenjenih mikroorganizmov, kot so jogurti in siri, ni treba posebej označiti. Enako velja za živila, ki uporabljajo encime, proizvedene iz gensko spremenjenih mikroorganizmov, če encimi ne vsebujejo gensko spremenjene DNK. Označevanje ni potrebno tudi za živila, ki vsebujejo največ 0,9 odstotka dovoljenega GSO, če je prisotnost GSO v izdelku naključna in tehnično neizogibna, pri čemer mora proizvajalec to ustrezno dokazati.

Na evropskem trgu so živila, ki vključujejo GSO ali so iz njih narejena, praktično odsotna zaradi nezaupanja potrošnikov. Če se želimo izogniti takšnim izdelkom, lahko preverimo informacije na embalaži. V skladu z zahtevami za označevanje so brez GSO vsa konvencionalna živila, ki nimajo oznake prisotnosti GSO, prav tako pa tudi vsa živila, ki so proizvedena po shemah "brez GSO" in imajo ustrezen certifikat.

Nas mora skrbeti?

Glede vsakega gensko spremenjenega organizma (GSO) se pred dovoljenjem za trgovanje v Evropski uniji izvede ocena tveganja, da se preveri njegovo varnost in mogoča tveganja za zdravje ljudi, živali, rastlin in okolje. Ta ocena se izvaja v okviru postopka, predpisanega v Uredbi 1829/2003/ES. Začne se z znanstveno oceno tveganja za zdravje ljudi in vplive na okolje, ki jo pripravi Evropska agencija za varno hrano (EFSA). Po tem se GSO obravnava in glasuje v Stalnem odboru za prehransko verigo in zdravje živali, kjer so predstavniki držav članic EU. Uporaba GSO za pridelavo hrane poteka skladno z Direktivo 2001/18/ES, ki ureja sproščanje GSO v okolje, ali pa hkrati z odobritvijo za hrano in krmo po Uredbi 1829/2003/ES. Ko se GSO odobri, se sklep objavi v Uradnem listu Evropske unije in GSO se vpisuje v Register Skupnosti gensko spremenjenih živil in krme.

V okviru ocene tveganja se preučijo neposredni učinki na zdravje, vključno z morebitno povečano toksičnostjo, oceni se tveganje za alergijske reakcije, spremenjeni prehranski učinki, stabilnost vgrajenih genov, prisotnost odpornosti na antibiotike, zmanjšana občutljivost na antibiotike ter morebitni nepredvidljivi in nepričakovani učinki. Prav tako se oceni tveganje za okolje, vključno s prenosom genov na druge organizme, prenosom prek peloda in škodljivim vplivom na učinkovitost pesticidov.

Glede gensko spremenjenih rastlin se pogosto poudarja tudi ekološko vprašanje. Širjenje cvetnega prahu gensko spremenjenih rastlin je težko nadzorovati, s tem pa se lahko novi geni širijo tudi na konvencionalne sorte, ki niso gensko spremenjene. Cvetni prah na primer gensko spremenjene koruze se lahko prenaša na običajne koruzne poljščine, kar bi lahko vplivalo na njihove lastnosti. To lahko privede do izgube raznovrstnosti sort in sprememb v ekosistemu, v katerem so rastline, živali in ljudje tesno povezani. To skrbi nekatere strokovnjake, saj bi lahko to vplivalo na ekosistem.

Genska tehnologija se že uporablja na različnih področjih, na primer:

- V farmaciji za razvoj zdravil, gensko zdravljenje in druge medicinske aplikacije.

- V industriji za biotehnične izdelke, kot so encimi v pralnem prašku.

- V kmetijskih pridelkih za izboljšanje prehranske vrednosti, odpornost proti škodljivcem in druge lastnosti.

- Za izboljšanje kakovosti hrane in razvoj novih živilskih izdelkov.

Viri: Prehrana.si, EFSA, NIJZ

Zakonodaja: 

- Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta In Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (Besedilo velja za EGP) (2003/1829) 

- Uredba Komisije (ES) št. 641/2004 z dne 6. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogo za odobritev novih gensko spremenjenih živil in krme, uradnim obvestilom o obstoječih proizvodih in naključni ali tehnično neizogibni navzočnosti gensko spremenjene snovi, ki je prejela ugodno oceno tveganja. Besedilo velja za EGP. (2004/641) 

- Uredba (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (2003/1830)