Osteoporoza, za katero po 50. letu starosti zboli vsaka druga ženska in vsak peti moški, je bolezen, pri kateri gre za povečanje krhkosti kosti zaradi zmanjšane mineralne kostne gostote. Tako kot mnoge ženske je za to tiho in zahrbtno boleznijo zbolela tudi Camillina mama. Camilla, sicer predsednica britanskega nacionalnega združenja za osteoporozo (National Osteoporosis Society – NOS), je javno spregovorila o svojih spominih na materino umiranje. Želi si namreč, da bi se sistem zdravljenja bolnikov z osteoporozo izboljšal, predvsem pa, da bi se izboljšal odnos zdravnikov do bolnic in bolnikov.

Rosalind Shand je umrla leta 1994, stara 72 let, le osem let pred tem pa je zaradi iste bolezni umrla tudi Rosalindina mama Sonia Keppel. “Gledati bližnjo osebo, kako počasi umira, v agoniji, pri tem pa nič vedeti o sami bolezni, je srce parajoče,“ pravi 64-letna Camilla, ki o svojem zdravju ni nikoli govorila, a kljub dedni nagnjenosti k osteoporozi še ne kaže nobenih znakov obolenja. “V tistih dneh se je o osteoporozi govorilo zelo malo. Le redko so jo diagnosticirali, pripisovali pa so jo starejšim in grbavim ženskam. Moja družina in jaz smo z grozo gledali, kako se je mama dobesedno krčila pred našimi očmi. Izgubila je približno 20 centimetrov višine ter se tako močno upognila, da ni mogla več normalno prebavljati hrane in je bila zaradi tega popolnoma brez apetita.“

Kot pravi Camilla, je bil lokalni zdravnik, ki je zdravil njeno mamo, sicer izjemno prijazen in sočuten, a ni mogel storiti ničesar, da bi Rosalind omilil grozljive bolečine, ki jih je ona nekaj časa prenašala tako stoično. “Kasneje ni mogla več samostojno dihati, kaj šele uživati na svojem ljubljenem vrtu. Kakovost njenega življenja je tako upadla, da je zanjo vsak dan postal temačen in njeno trpljenje tako neznosno, da se je preprosto vdala v usodo in izgubila voljo do življenja,“ se spominja in pojasnjuje, da sta jo prav njeno neznanje o bolezni in predvsem šokantna ignoranca medicinske stroke do bolnikov z osteoporozo vodila v NOS.

Camilla je bila po materini smrti presenečena, ko je izvedela, da obstaja preprost test merjenja kostne gostote in da je na ta način mogoče diagnosticirati osteoporozo, ko je ta že v zgodnji fazi razvoja. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da le redko katera ženska ali moški po zlomu kosti opravi ta test in je napotena na nadaljnje zdravljenje. Razlog, zakaj so ti testi tako pomembni, pa je, da ljudje ne moremo čutiti, da se nam zmanjšuje kostna gostota in da se bolniki običajno ne zavedajo, da so bolni, dokler si ne zlomijo prve kosti. Zgodnje odkritje bolezni je poleg tega pomembno, saj je na ta način mogoče čim prej začeti z zdravljenjem in upočasniti napredovanje bolezni, predvsem z uvedbo zdravega življenjskega sloga, uživanjem s kalcijem bogate prehrane in z redno vadbo, na primer hojo in plesom. Vojvodinja še posebej obožuje pešačenje. “To pač rada počnem. Rada grem na zrak in na sprehod,“ priznava.

Vojvodinji se zdi osveščanje ljudi o osteoporozi in testih merjenja kostne gostote izjemno pomembno tudi zaradi velikega števila ljudi, ki na svetu vsak dan umrejo zaradi zlomljenih kosti, predvsem okužb, ki jih staknejo pred, med ali po zdravljenju. “Zaskrbljujoče se mi zdi predvsem to, da ljudje ne poznajo preprostega testa merjenja kostne gostote,“ pravi. “To je tako enostaven diagnostični postopek, ki pomaga bolezen odkriti že zelo zgodaj, da bi moral biti na razpolago vsakomur.“

Vojvodinja pa je v intervjuju obudila spomine tudi na to, kako so se zdravniki obnašali, ko je bila njena mama bolna. “Skušali smo se pogovarjati o moji mami, a enostavno niso hoteli slišati zanjo. Mislili so si 'pa saj je samo še ena stara ženska' in ji svetovali, naj vzame paracetamol. To me je močno motilo. Če ne bi bila v NOS, še zdaj ne bi vedela, kaj moram storiti.“ Camilla je predsednica NOS že 10 let. “Tragično je, da sem za reševanje mame prepozna, a to zdaj ni pomembno. Pomembno je, da se medicinska stroka specializira za to bolezen, da zdravniki ljudem pomagajo do čim prejšnje diagnoze in čim bolj kakovostnega zdravljenja. To si zaslužimo prav vsi.“

“Veste, to je bila zame in za mojo družino izjemno osebna izkušnja,“ še pravi Camilla. “Nobene zveze nima s tem, kdo sem zdaj. Gre za to, da nekoga, ki ti je močno pri srcu in ti pomeni vse na svetu, gledaš, kako umira pred tvojimi očmi in mu ne moreš pomagati. Zares moramo ljudi osvestiti o tej bolezni, ki je tako kruta, a jo je po drugi strani mogoče preprečiti.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na