Gonoreja je druga najpogostejša spolno prenosljiva bolezen, ki jo povzroča gonokok, prizadene pa približno odstotek prebivalcev, od tega kar 80 odstotkov moških, mlajših od 25 let. Prenaša se s spolnimi odnosi ali pa iz matere na otroka. V prvem primeru prizadene večinoma spolne organe in rodila, v drugem primeru pa se otrok lahko rodi z gonorejo očesne veznice. Gonokok lahko povzroči okužbo tudi drugih mest, ne le spolovil, a je tovrstna okužba zelo redka (okužba zadnjika ali žrela).

Simptomi bolezni se začnejo kazati od dva do deset dni po okužbi. Pri moških se najprej pojavi izcedek iz sečnice, ki ga spremljata pekoča bolečina pri uriniranju in srbenje, po približno dveh tednih pa obolenje iz akutnega vnetja preide v kronično. Pri ženskah zgodnjih znakov bolezni ni, okužba pa počasi napreduje na notranja rodila ter povzroči neplodnost ali izvenmaternično nosečnost. Pri moških so posledica nezdravljene bolezni lahko vnetje prostate, obmodka ali pa neplodnost. Gonorejo sicer zdravimo z antibiotiki, a bolezen postaja vse bolj odporna nanje.

Bakterije postajajo odporne na zdravila

“Neuradni podatki o številnih primerih neučinkovitega zdravljenja bolezni z antibiotiki pričajo o tem, da bo bolezen sčasoma postala izjemno težko ozdravljiva,“ trdi profesorica Cathy Ison iz infekcijskega centra Agencije za zdravstveno varstvo. Po svetu namreč za to boleznijo vsako leto zboli približno 6 milijonov ljudi. “Na Japonskem so imeli bolnike, ki jim zdravljenje ni pomagalo, to pa se dogaja tudi v drugih državah. Menimo, da zdravljenje ni več učinkovito, zato smo zaskrbljeni,“ dodaja.

Trenutno so za zdravljenje na voljo antibiotiki, ki jih bolnik prejema oralno ali intravenozno. Običajno je za ozdravitev zadostovala ena doza zdravil, trenutno pa rezultati zdravljenja kažejo, da antibiotiki niso več tako učinkoviti. Odpornost na antibiotike se sicer povečuje pri vseh bakterijskih okužbah, a profesorica Ison opozarja na dejstvo, da je gonoreja “še posebej pametna in sposobna bakterija“.

Med letoma 2003 in 2005 je standardno zdravljenje z antibiotikom ciproflaxacinom zamenjal antibiotik cephalosporins, sedaj pa zdravnikom zmanjkuje možnosti. Prisiljeni so bili uporabiti manj učinkovita zdravila, na katere bakterija ni odporna, a jih mora bolnik jemati dlje časa. Podaljšano zdravljenje po drugi strani pomeni povečanje tveganja prenašanja bolezni, če ima bolnik med zdravljenjem spolne odnose.

“Današnji način zdravljenja bo treba vzeti pod drobnogled, ga proučiti in razviti novo strategijo,“ pravi Isonova. “Trenutno gonorejo zdravimo z enim antibiotikom, obstaja pa tudi nekaj novih zdravil. Mogoče bomo v prihodnosti morali bolezen zdraviti z istočasnim jemanjem dveh različnih zdravil ali pa z večdnevnim jemanjem zdravila. Izboljšati moramo tudi sodelovanje med državami, da bomo bolje vedeli, kakšno je stanje v svetu,“ še dodaja in opozarja, da je najbolj pomembno to, da se o bolezni govori in išče različne načine reševanja težave, saj bi v nasprotnem primeru bolezen lahko zares postala neozdravljiva.

Pa še to. K manjšemu širjenju bolezni lahko na zelo preprost način prispevate tudi vi. Med spolnimi odnosi uporabljajte kondome in partnerjev ne menjavajte pogosto!