A to je ni ustavilo, da ne bi uresničila svojih sanj. Odločila se je, da bo svoje goste presenetila in se naučila hoditi s pomočjo posebne opornice in bergel. Več mesecev naporne fizioterapije je bilo potrebne le zato, da je lahko vstala iz invalidskega vozička in se vzravnala. A nekdanja gimnastičarka je vedela, da uspeh ne pride čez noč in da je zanj potrebno veliko trdega dela. Učenje hoje s posebno opornico in berglo je vzelo več kot leto in pol redne fizioterapije, pri kateri ji je ves čas pomagal tudi njen oče. ''Ko ne čutiš ničesar in počneš nekaj, kar si počel nekoč, kar si nekoč jemal za samoumevno – ker sem na to gledala na ta način, vsi to počno – a spet lahko hodiš in ti pri tem pomaga oče, te prevamejo neizmerni občutki,'' je povedala za lokalno televizijo KETV NewsWatch iz Nebraske.

A ves trud se je na koncu poplačal. Ko je v poročni obleki, ki je bila izdelana tako, da opornice na nogah niso bile vidne, vstala iz vozička, so njeni gosti nenadno ostali brez besed in v tišini opazovali, kako z očetovo pomočjo stopa proti oltarju. Od vznemirjenja so se številnim orosile oči in mnogi niso morali skriti svojega navdušenja nad njenim uspehom. Oče jo je, tako kot sta več kot leto dni skupaj vadila, pospremil do oltarja in jo predal njenemu zaročencu. Ko sta si Gina in John izmenjala poročne zaobljube, sta stala in se gledala iz oči v oči.

Na koncu obreda jo je John vzdignil in veselo je zaklicala: ''Uspelo nama je!'' Po toliko letih truda, so se ji končno uresničile sanje, gostje pa so se strinjali, da je bila njuna poroka prečudovita.