23-letna Avstralka Aimee Lee Sciberras je utrpela opekline tretje stopnje po vsem obrazu. Njeno okrevanje bo trajalo vsaj dve leti in trenutno mora mora noč in dan nositi posebno masko, ki pokriva njeno poškodovano kožo. Potrebovala bo še številne operacije in fototerapijo, s katero bodo skušali posvetliti bravo poškodovane kože. Nesrečnica iz Melbourna ima ožgano kožo na čelu, licih, nosu in pravi, da se v resnici sploh ne spominja, kaj se je zgodilo. Ko je vrtnarila, si je želela vzeti nekaj odmora in nenadno padla po tleh. ''Ko sem se zavedla, sem šla v hišo in se držala za obraz. Joshu sem rekla, da bom nekoliko legla, saj me vse boli. Ko sem odmaknila roko, je zgroženo pogledal in vprašal, kaj se je zgodilo. Niti sanjalo se mi ni,'' je povedala za britanski Mail Online. ''Ne vem niti, kako dolgo sem ležala na grelniku, a očitno dovolj dolgo, da sem si ožgala živčne končiče na čelu.''
Njen partner 27-letni Joshua Carruth je takoj poklical njeno mati Rito, ki jo je odpeljala v bližnjo kliniko. Od tam pa so jo takoj napotili v Alfred bolnišnico v Melbournu, kjer so ji zdravniki najprej ublažili neznosne bolečine. Šlo je za hude opekline in naslednjih nekaj tednov so ji sestre samo odstranjevale mrtvo kožo z obraza in ji kožo povijale vsaki dve uri. Zdravniki so v bolnišnici opravili več testov in odkrili, da se spopada z epilepsijo. Pravijo, da se padca ne spominja, ker je doživela epileptični napad, zaradi katerega se je tudi spotaknila ob grelnik in padla nanj.
12. dan po padcu je Aimee odšla na operacijo, s katero so ji presadili kožo. ''Ko sem prišla k sebi, sem imela občutek, da mi obraz gori. Ko sem se čez nekaj ur videla v ogledalu, je bila moja koža v mehurjih. Nisem si mogla pomagati, da ne bi jokala. Bila sem ogabna in grda. Nikoli nisem več želela nikomur pokazati svojega obraza. Slabo mi je postalo ob pogledu nanj,'' pripoveduje. ''Ko sem bila v bolnišnici, sem svojo sobo zapustila samo ponoči. Imela sem anksiozne napade, bila sem depresivna, ničesar nisem želela več početi. Nisem želela iz sobe, ker so ljudje strmeli vame. Ko se mi je to prvič zgodilo, sem bruhnila v jok.''
Njena družina jo je v bolnišnici obiskala vsak dan, s seboj pa so imeli tudi njenega šestmesečnega sina Elijaha. ''Premlad je bil, da bi razumel. A pozna moj glas in čeprav se je moj obraz spremenil in je bil videti drugače, je vedel, da sem še vedno njegova mati. Nisem ga želela razburiti, kljub temu je z obiska vedno odšel srečen.''
Zdravniki pravijo, da bo okrevanje trajalo še najmanj dve leti, jemati pa bo morala tudi zdravila proti epileptičnim napadom. Aimee pa se počasi že privaja na novo življenje in drugačen videz. ''Moja koža ne bo nikoli več popolna in nisem več tako samozavestna, kot sem bila nekoč. A mislim, da bom enkrat znova samozavestna. Težko je, zelo težko, a ne moreš obupati. Navajen si, da si videti tak, kot si in nikoli ne razmišljaš o tem, da se bo to kdaj spremenilo. Samo v enem trenutku se je moje življenje spremenilo za vedno. A stvari se dogajajo zato, da nas preizkušajo in prav je tako. Borila se bom še naprej, še posebej zaradi Elijaha. On je moja najmočnejša motivacija in zaradi njega ne bom nikoli odnehala.''
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV