Dovoliti, da otroku vzamejo vid

"Grozljivo je, ko se moraš odločiti, da bo tvoj sin postal slep," pripoveduje James Morley-Smith, oče. "Toda bilo je preveč nevarno, če bi mu pustili oči. V tem smislu je bila odločitev hitra. Če mu oči ne bi odstranili, bi zelo verjetno umrl. Kolikor je bilo težko vzeti svojemu sinu dar vida, je enostavno to bilo treba narediti. Bil je grozljiv trenutek, a raje imam sina, ki je slep, kot sina, ki umira."

"Najtežje je, ko si za božič zaželi, da bi mu božiček prinesel vid," doda mama, Fiona Morley-Smith. "A imel je tri velike tumorje v vsakem očesu, vsak je imel okoli 11 milimetrov, rasli so navzven kot gobe." Najprej so mu skušali pomagati s kemoterapijo, toda tumorji so se kar razraščali, rasli so vedno novi. Nato so poskušali s krioterapijo. Žal ni nič pomagalo. "Aprila 2013 sva odločitev, da mu odstranijo oči, sprejela skupaj z zdravniki, ki so nama zagotovili, da druge možnosti ni. Da je to edini način, kako mu lahko rešimo življenje. Bil je grozljiv udarec za naju. Toda videla sva, kako so se do sedaj trudili zdravniki in videla, da so res poskušali najinemu otroku rešiti vid na vse mogoče načine."

Tolažilo ga je, da bo dobil psa vodnika

Fintanova otroško nedolžna reakcija je bila, da je vprašal, če bo lahko dobil psa vodnika. "To, da ni deloval obupan, naju je malo potolažilo," pravi oče. "Žal nikoli ni poznal življenja brez težav z očmi. Šele sedaj, ko je starejši, počasi bolj razume, kaj se mu je zgodilo." Pred usodno operacijo se je družina sicer potrudila, da bi videl in doživel čim več. Želeli so, da vidi vse svoje najljubše stvari, zaradi tega so denimo odpotovali v Disneyland.

Ko je bila opravljena operacija, ki je otroku vzela vid, so šli naslednji dan vsi skupaj – imata namreč še tri sinove – gledati kres. "Nisva želela, da bi otroci doumeli, da se je nekaj močno spremenilo, zato nisva spremenila načrtov. Kot vsako leto smo si skupaj ogledali kres. Toda bilo je res težko vsem staršem drugih otrok pojasnjevati, kaj se je zgodilo in zakaj sva sprejela takšno odločitev. Še vedno sva bila namreč v šoku. Še zdaj me kar strese, ko pomislim, da je imel moj otrok v očeh tumorje, ki so rasli. Ni hujšega od tega, da izveš, da je tvoj dojenček zbolel za rakom."

Živi normalno, srečno življenje

A danes sedemletni Fintan ne dovoli, da bi mu slepota preprečila delati stvari, ki jih ima rad – igra nogomet, vadi borilne veščine, igra klavir, poje. "Teden dni po operaciji je bil že v šoli in vse je veliko lažje, ker je zelo družaben, glasen, energičen fantek," je ponosna mama. Ljudje, ki ga spoznajo, so res navdušeni nad tem, kako močno voljo do življenja ima. Njegova starša pa predvsem upata, da bo to dolgo, saj so sedaj končno premagali zahrbtnega raka.