Grozljiva smrt kraljice maturantskega plesa

Lucy Goulding ni bila le ena najbolj priljubljenih deklet na šoli Chatsmore Catholic High School v zahodnem Sussexu, ampak se je s svojimi ocenami uvrstila tudi med deset najboljših študentov. A vsi uspehi ji niso prav nič pomagali pri prepričevanju zdravnika, da so njeni glavoboli resnično tako močni, da ne morejo biti le posledica stresa. 28. maja je Lucy prvič obiskala dr. Jaspala Mahila in mu potarnala, da trpi za močnimi glavoboli, ki jih spremljata slabost in bruhanje. Odslovil jo je, češ da gre za migreno, a stanje se ni izboljšalo. Prav zato ga je znova obiskala 11., 24. in 25. junija. Njena mati ga je pri četrtem obisku celo prosila, naj jo pošlje na MRI, a ji je rekel, da ni dovolj dokazov, da bi šlo za tumor in da te preiskave ne potrebuje. Odločitev, ki jo je sprejel zdravnik, obžaluje še danes. Kasneje ob preiskavi je povedal: ''Ko sem pregledal njeno zdravstveno kartoteko preteklih bolezni in ob zdravstvenem pregledu sem zaključil, da gre za migreno. Ravno je zaključila s svojimi izpiti in mislil sem, da je šlo morda tudi za posledice zmanjšanja kofeina ali spremembo prehranskega vzorca. Na podlagi tega, kar vem sedaj (da je šlo za tumor), bi lahko rekel, da je šlo za tumor. Žal mi je za vse skupaj.''

Dan po obisku zdravnika je bilo njeno stanje že tako slabo, da je najstnica kričala od bolečin in bila izjemno šibka, njeni materi pa se je trgalo srce. ''Nisem več vedela, kako naj ji pomagam, zato sem poklicala nujno medicinsko pomoč.'' Vprašali so jo, ali je Lucy trpela za motnjami hranjenja in povedala je, da je pred letom dni trpela za bulimijo. ''Kljub temu sem jih prosila, naj jo pregledajo, saj njeni glavoboli niso normalni.'' Najstnico so odpeljali v Worthing bolnišnico, kjer jo je osebje po pregledu želelo prepustiti rokam psihoterapevtov, a njena mati je vztrajala, naj naredijo več testov, ki bi razkrili vzrok glavobolov. Kasneje  ta dan je Lucy utrpela napad in z reševalnim vozilom so jo urgentno prepeljali v Southampton General bolnišnico v Hampshiru na oddelek za nevrologijo.

Tudi ko sta prišli tja, osebje ni reagiralo. ''Videli so, da je v bolečinah, a ji niso pomagali. Ulegla se je na mojo ramo in mi rekla: ''Ne zdržim več. Želim si umreti.'' Rekla sem ji: ''Ne, ne želiš umreti. Ko bodo ugotovili, kaj je narobe s teboj, boš v redu.'' Držala sem jo za roko, ko sta prispela zdravnik in medicinska sestra. Peljali so jo na slikanje in nato povedali, da ima na možganih ogromno tvorbo, ki je lahko rakava,'' se spominja obupana mati. Povedali so ji, da bo potrebovala takojšnjo operacijo, s katero bi ji odstranili benigni tumor.

Dr. Abir Chakraborty je kasneje v preiskavi povedal, da je trpela za počasi rastočim možganskim tumorjem na zadnjem delu možganov, ki je že močno narasel. ''Tumor smo uspeli v celoti odstraniti, a je bila oteklina možganov tako velika, da nismo mogli pritrditi nazaj kosti in kože. Nato je padla v komo in umrla. Če bi prej prišla na operacijo, bi bil rezultat posega lahko drugačen.'' Mrliška oglednica Karen Henderson pa je kasneje povedala: ''Tisto, kar je najbolj zastrašujoče, je, da ni nihče verjel Lucy in njeni materi vse od sprejema pa do njene smrti. Vsi so zaključili, da so njene bolečine psihološkega izvora.''

A to je le slaba tolažba za obupano mati, ki ne more preboleti smrti svoje hčere: ''Žalostno je, da ljudje s takšno izobrazbo niso prepoznali Lucyjinih simptomov in da je to celo privedlo do njene smrti. Zaupala sem tako splošnemu zdravniku kot profesionalcem v bolnišnici, sedaj pa vem, da sem pustila Lucy umreti. Nikakor ne morem popraviti svoje napake. Nič in nihče ne more vrniti življenja moji prečudoviti Lucy. Teh napak ne moremo izbrisati, moramo pa zagotoviti, da se ista napaka, ki nas je stala mladega življenja, ne bo ponovila.'' Tako si želi, da bi britanski zdravstveni sistem bolje poskrbel za otroke, ki potrebujejo zdravstveno pomoč.

Svoje sožalje pa je v izjavi za javnost izrazil tudi vodja pediatričnega oddelka v Western Sussex bolnišnici dr. Tim Taylor: ''Globoko obžalujemo to, kar se je zgodilo Lucy v njeni negi v naši bolnišnici, in njeni družini izrekam globoko sožalje. Opravili smo notranjo preiskavo, temeljito preučili primer in ob rezultatih že naredili spremembe.'' Kot je pojasnil, sedaj pediatrične bolnike pregledujejo zjutraj, nato pa še zvečer in ponoči. Ali bo to dovolj, da se kaj takega ne bi več zgodilo, pa bo pokazal čas.