Raziskovalni novinarji agencije Associated Press ocenjujejo, da je bilo takih poskusov v prejšnjem stoletju veliko več, in sicer vsaj 40. Pri čemer številni od teh niso prinesli nikakršnih uporabnih rezultatov. Ko so leta 1973 uradniki farmacevtske industrije prvič priznali, da so uporabljali zapornike za poskusne zajčke, so povedali, da je bil vzrok predvsem v tem, da so bili zaporniki veliko cenejši, kot če bi delali poskuse na šimpanzih. Poleg tega so bili poskusi na zapornikih priljubljeni, ker v sistemu niso imeli drugih zdravil in so tako lahko preučevali le učinke teh snovi, katerim so jih izpostavljali. Odnos do medicinskega raziskovanja je bil po mnenju sociologinje Laure Stark iz Wesleyan univerze takrat drugačen. Infekcijske bolezni so bile namreč vzrok za veliko več smrti kot danes in zdravniki so se trudili ta trend zaustaviti. Zato so številni cenjeni raziskovalci menili, da je legitimno opravljati preizkuse na ljudeh, ki niso bili družbeno sprejeti – zaporniki, duševni bolniki, revni črnci. Odnos je bil precej podoben, kot so ga imeli nacistični zdravniki, ko so opravljali eksperimente na Židih. ''Zagotovo je šlo za drugačna prepričanja kot jih imamo danes. Žrtvovanje za narod je bilo takrat velikega pomena,'' pove sociologinja Laura Stark, ki pripravlja tudi knjigo na to temo.

Novinarji tiskovne agencije Associated Press ocenjuje, da so zdravniki kršili človekove pravice še v naslednjih primerih:

- Leta 1942 so v ameriškem mestu Ypsilanti v zvezdni državi Michigan moškim v umobolnici poskusno pol leta vbrizgavali cepivo proti gripi. Nekateri od moških niso znali opisati simptomov, kar sproža vprašanje ali so sploh razumeli, kaj se z njimi dogaja. Eksperiment je vodil dr. Jonas Salk, ki je desetletja po tem postal znan po tem, da je izumil cepivo proti otroški paralizi. Časopisi so takrat poročali o obetavnih rezultatih raziskav, a le v enem časopisu so omenili, da so bili ljudje, na katerih so opravili teste 'ostareli in oslabljeni'.

- V študijah, ki jih je financirala vlada leta 1940 je strokovnjak svetovne znanstvene organizacije dr. W. Paul Havens paciente iz umobolnice v Middletownu in Norwicku okužil s hepatitisom v seriji eksperimentov, s katerimi je skušal bolje razumeti to virusno bolezen. Kasneje je postal eden prvih znanstvenikov, ki je ločil več različnih tipov hepatitisa in ugotovil vzroke za to bolezen.

- V 40. letih so raziskovalci v New Yorku preučevali prenos smrtonosne želodčne bakterije. Zanimalo jih je, kako se najhitreje prenaša, zato so zapornike v bližnjem zaporu v mestu West Coxsackie, izpostavili tej bakteriji tako, da je ena skupina zaužila nefiltrirano suspenzijo blata okuženo s to bakterijo, druga skupina pa ji je bila izpostavljena preko zraka. Raziskava je zaključila, da so ji bili veliko bolj izpostavljeni tisti, ki so zaužili bakterijo. V zaključkih raziskave pa ni zapisano, kakšna je bila usoda moških oziroma ali so bili nagrajeni za svojo 'požrtvovalnost'.

- Na univerzi v Minnesoti so v poznih 40. letih 11 javni uslužbencev prostovoljcev okužili z malarijo in jih nato stradali pet dni. Nekateri izmed njih so bili poleg tega izpostavljeni težkemu delu in v petih dneh so shujšali za pet kilogramov. Nato so jih zdravili s kinin sulfatom in preučevali njegove učinke.

- Leta 1957 se je po svetu širila azijska gripa, ki jo povzroča virus H2N2. Raziskovalci, ki so bili financirani s strani države, so pri razvijanju cepiva proti virusu uporabili 23 zapornikov v Patuxent zaporu v Jessupu jim v nos vpršili virus in nato opazovali reakcijo na novo cepivo proti tej gripi.

- Vladni raziskovalci so v 50. letih prejšnjega stoletja z gonorejo okužili več kot dvajset zapornikov v zaporu v Atlanti. Preko penisa so jim bakterijo črpali v sečila in moški so hitro razvili bolezen. Moške so kasneje zdravili z antibiotiki. Študijo so objavili v medicinskem dnevniku ameriške medicinskega združenja, a v arhivih časopisov novinarji AP-ja niso zasledili poročil o tem. Čeprav so bili ljudje v raziskavi opisani kot prostovoljci, zgodovinarji dvomijo, da so zaporniki razumeli, s čim so jih okužili.

Prav po zaslugi grozljivih eksperimentov na ljudeh, ki jih je podpirala vlada je v poznih 40. letih ameriška farmacija doživela razcvet. Do leta 1960 je že polovica zvezdnih držav v ZDA dovolila, da so zapornike uporabljali kot poskusne zajčke. A dve po mnenju številnih najbolj grozljivi preiskavi sta bili kaplja čez rob. Leta 1963 so 19 letnemu pacientu in nekaterim drugim pacientom židovske bolnišnice v New Yorku vbrizgali rakave celice, da bi videli, kako se njihovo telo odziva nanje. Direktor bolnišnice je dejanje celo priznal z besedami, da jim za eksperiment niso povedali, saj ni bil škodljiv. A poskus je razburil odvetnika William Hyman, ki je vložil tožbo in dosegel, da je bolnišnica zagotovila, da bodo v prihodnje za takšne raziskave priskrbeli pisno privolitev pacientov. Neodobravanja mnogih je doživela tudi kontraverzna medicinska študija v Staten Inslandu, ki so jo od leta 1963 do leta 1966 opravljali na Willowbrook državni šoli za duševno bolne otroke. Otroke so namreč okužili s hepatitisom oralno in preko injekcije. Zanimalo jih je, ali jih bodo nato lahko ozdravili z gama globinom.

Ko se je razvedelo za ti dve študiji so mediji prvič pričeli poročati o številnih nepravilnostih in krutih načinih iskanja zdravil in zdravljenj. ''Javnost je bila takrat šokirana,'' pove zgodovinarka Susan Reverby iz univerze v Wellesleyju, ki je prva odkrila podatke o namernih okužbah zdravih ljudi s sifilisom v Gvatemali. Kmalu je mišljenje postalo drugačno in do leta 1970 so tudi eksperimenti na zapornikih postali škandalozni. Leta 1973 so uradniki farmacevtske industrije priznali, da so uporabljali zapornike za poskusne zajčke.

O grozotah v zaporu Holmesburg v Filadelfiji žrtve še danes govorijo. Edward "Yusef" Anthony je nekaj spominov zapisal v knjigi. ''Za nekaj denarja, s katerim bi si lahko kupil cigarete, sem pristal na to, da so mi kožo na hrbtu premazali s kemikalijami, zaradi katerih se mi je nato olupila koža. Zakričal sem 'O moj bog, hrbet mi gori. Takoj odstranite to stvar,''' je povedal v intervjuju za Associated Press. Še nekaj tednov za tem je trpel hude bolečine in srbečico.

Vlada se je odzvala z več reformami. Ena izmed njih je bila leta 1970, ko so ukinili vse raziskave na zapornikih v državnih zaporih. Kljub temu pa po mnenju številnih te poceni klinične preiskave na ljudeh še vedno opravljajo, le da v drugih državah po svetu.