"Mislila sem, da bom samozavest in občutek varnosti pridobila z večjimi prsmi," prizna. Tega ni bilo, zato pa so preveliki vsadki povzročili poškodbo vratnega vretenca, težave s hrbtenico in odrvenelost roke, kjer je prišlo do poškodbe živčevja. Nekaj let se je borila z bolečinami, nato pa končno zdravje postavila pred lep videz. Še enkrat je legla na operacijsko mizo in drug lepotni kirurg ji je vsadke zamenjal z manjšimi. S košarice F se je spustila na košarico D. Entertainment Tonight je operacijo celo snemal.

Nekoč najlepše – danes iznakažene

Plastične operacije. Po eni strani rešitev moderne medicine, kadar takšno pomoč res potrebujemo, saj smo denimo prestali nesrečo, v kateri smo se močno poškodovali. Po drugi strani sredstvo za doseganje estetske popolnosti, ki se mu ne moremo upreti samo zaradi lastne nečimrnosti. Kaj se zgodi, če slednje vodi v pretiravanje, lahko vse prevečkrat opazujemo pri slavnih, ki imajo dovolj denarja, da si lahko kopico posegov sploh privoščijo. Zakaj se nekdo vedno znova vrača v ordinacijo plastičnega kirurga, četudi so rezultati vse slabši, smo povprašali psihoterapevtko dr. Andrejo Pšeničny.

Kdaj se pojavi zasvojenost?

Psihoterapevtka potrdi, da zasvojenost s plastično kirurgijo obstaja in da prav ta pripelje predaleč. "V ozadju take kompulzije oziroma prisilnega vedenja (ko se pri nečem enostavno ne moremo več ustaviti), sta večinoma dve motnji, povezani z neustrezno samopodobo," razloži. "V obeh primerih je v ozadju iluzorno prepričanje, da se bosta samopodoba in samovrednotenje izboljšala s telesnimi spremembami." Mogoče je imeti tudi obe motnji. Pri prvi gre za izkrivljeno telesno samopodobo, ko se oseba dojema kot neprivlačno, četudi je njena ocena daleč od resnice. "Podobno se anoreksične osebe vidijo kot debele, čeprav so povsem koščene," ponazori njihovo težavo psihoterapevtka. V drugem primeru pride do pretiravanja s plastično kirurgijo, ker ima oseba preveliko potrebo po doseganju popolnosti. To pomeni, da se vsakič, ko ji to spodleti, počuti povsem ničvredno; to pa je zelo pogosto, saj je popolnost skoraj nemogoče doseči.

Ko izberemo napačno rešitev ...

Kadar ima oseba s slabo samopodobo in pretirano potrebo po doseganju popolnosti tudi dovolj sredstev, da si privošči obisk pri plastičnem kirurgu, lahko to vodi v pravo pogubo. Kot poudarja Andreja Pšeničny je namreč pri njih edina prava rešitev za več zadovoljstva v svojem življenju psihoterapija. "Pri teh motnjah pride sicer slej ko prej tudi do psihičnega zloma, saj posegi ne prinesejo pričakovane trajne spremembe v samopodobi, zato po vsakem razočaranju drsijo vse nižje." Po vsaki operaciji je lahko videz tudi vse bolj izmaličen, saj pretiravanje tako kot povsod v življenju tudi tu škoduje. "Telesna izmaličenost je skoraj neizbežna končna posledica številnih posegov, od plastičnega videza pa do brazgotin in izmaličenj, ki so posledica komplikacij oziroma brazgotinjenja tkiva," je prepričana psihoterapevtka.