Po ocenah je več kot tri četrtine oseb s hemofilijo po svetu nediagnosticiranih, pri drugih motnjah strjevanja krvi pa je razkorak še večji, kar pomeni, da stotisoči še vedno nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe.
Namen svetovnega dneva, ki letos poteka pod geslom Diagnoza: prvi korak do zdravljenja, je povečati prepoznavnost vseh dednih motenj strjevanja krvi ter opozoriti na pomen pravočasnega prepoznavanja in ustreznega zdravljenja. V Društvu hemofilikov in drugih z motnjo strjevanja krvi Slovenije so pred svetovnim dnevom poudarili tudi pomen razlik v prepoznavanju teh bolezni pri moških in ženskah, saj so pri ženskah simptomi pogosto spregledani ali napačno interpretirani, pa tudi pomen večje ozaveščenosti o teh boleznih.
Najpogostejša oblika pri ženskah je von Willebrandova bolezen, ki je pogosto spregledana. Znaki, kot so močne menstruacije, podaljšane krvavitve po kirurških posegih, pogoste modrice ali krvavitve iz nosu, so pogosto podcenjeni. Zaradi nizkega hemoglobina in pomanjkanja železa so številne ženske kronično utrujene, kar lahko vodi v leta slabše kakovosti življenja. Zato je po mnenju hematologije Irene Preložnik Zupan zelo pomembno, da se ženska v tem primeru takoj javi svojemu zdravniku, da se pride do diagnoze čim prej, kar omogoča lažje zdravljenje.
Da je pri diagnostiki motenj strjevanja krvi izredno pomembno ustrezno znanje zdravstvenega osebja, ki lahko prepozna prve znake in bolnike pravočasno napoti na dodatno diagnostiko, opozarja tudi predsednik sekciji sester in zdravstvenih tehnikov v hematologiji pri v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Boštjan Jovan.
Bolniki s prirojeno hemofilijo so sicer evidentirani v slovenskem registru, kjer je zabeleženih 794 bolnikov, od tega 240 hemofilikov. Vsi otroci staršev s hemofilijo so testirani glede nosilstva bolezni in so ustrezno zdravljeni že od rojstva, če bolezen podedujejo. Hemofilija lahko nastane zaradi novih genskih mutacij tudi pri potomcih staršev, ki bolezni nimajo. Poznamo pa tudi pridobljeno hemofilijo, ki se lahko pojavi pri osebah, ki nimajo prirojene oblike bolezni, so še zapisali v Zbornici - Zvezi. Kot izraz podpore skupnosti oseb s hemofilijo bodo prepoznavni spomeniki in zgradbe osvetljeni v rdeči barvi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV