Nevaren virus, ki povzroča 6 vrst raka: Slovenska stroka poziva k cepljenju

Okužba s človeškimi papilomavirusi (HPV) lahko povzroči raka materničnega vratu, penisa, zunanjega ženskega spolovila, nožnice, zadnjika in ustnega žrela, pa tudi genitalne bradavice. Strokovnjaki opozarjajo, da cepljenje proti HPV bistveno zmanjša pojavnost raka, zato je cepljenje v mladosti ključno za zaščito deklet in fantov.

V Sloveniji za temi raki vsako leto zboli več kot 150 žensk in več kot 40 moških, približno 1600 žensk pa potrebuje zdravljenje zaradi predrakavih sprememb materničnega vratu.

"Cepljenje lahko prepreči 90 odstotkov vseh rakov materničnega vratu, 20 do 70 odstotkov drugih rakov, ki se pojavljajo na spolovilih in zadnjiku, ter okoli 30 odstotkov rakov v ustnem žrelu," je pojasnila vodja državnega programa Zora in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku Urška Ivanuš.

Spomnila je, da je HPV družina raznolikih virusov, med katerimi je okoli 13 genotipov rakotvornih. Najpomembnejša sta genotipa 16 in 18, saj pri približno 40 odstotkih okuženih žensk v desetih letih povzročita predrakave spremembe visoke stopnje, ki zahtevajo zdravljenje.

"Tipično se s HPV prekužimo vsi spolno aktivni ljudje, praviloma že v prvem ali drugem letu spolne aktivnosti," je dejala Ivanuš. Večina okužb mine brez posledic, pri vztrajnih okužbah pa lahko pride do raka.

Poudarila je, da je cepljenje izjemno varno in učinkovito, a ker ne prepreči okužb pri že okuženih, je pomembno, da se cepljene ženske še naprej udeležujejo programa Zora. "Z rednim pregledovanjem zdravih žensk pravočasno ulovimo in zdravimo predrakave spremembe ter s tem preprečimo nastanek raka," je dodala.

V Sloveniji so že zaznani prvi učinki cepljenja, saj cepljene generacije zbolevajo za predrakavimi spremembami skoraj polovico manj kot necepljene.

Predstojnik območne enote NIJZ Maribor Zoran Simonović je poudaril, da zdravila za HPV ni, zato je ključno preprečevanje okužb. Cepljenje se izvaja v šestem razredu osnovne šole za dekleta in fante ter je brezplačno do 26. leta starosti.

"Če se mladostniki cepijo do 15. leta starosti, za učinkovito zaščito zadostujeta dva odmerka, po 15. letu pa so potrebni trije. Poživitveni odmerki pozneje niso potrebni," je pojasnil. Trenutno se uporablja devetvalentno cepivo, ki vključuje devet genotipov povezanih s predrakavimi spremembami, šestimi vrstami raka in dvema, ki povzročata 90 odstotkov genitalnih bradavic.

Simonović je dodal, da je cepivo varno, saj je bilo v Sloveniji uporabljenih že več kot 300.000 odmerkov, resnih zapletov pa niso zabeležili.

Precepljenost v Sloveniji je okoli 50-odstotna – cepi se skoraj 45 odstotkov deklet in 25 odstotkov fantov. Nekatere občine pa dosegajo celo 90 odstotkov precepljenosti, kar bi lahko pripeljalo do izkoreninjenja virusa HPV.

Pediater Denis Baš je izpostavil, da starše pogosto skrbijo neželeni učinki cepljenja, mnogi pa ne poznajo vseh nevarnosti, ki jih prinaša HPV. Staršem svetuje pogovor z izbranim pediatrom.

Opozoril je, da so protitelesa po cepljenju več desetkrat višja kot po naravni okužbi. "Ljudje še vedno mislijo, da okužba po naravni poti okrepi imunski sistem, a pri HPV to ne drži," je dejal.

Pozval je starše, naj zaščitijo otroke že v šestem razredu osnovne šole.

Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Janja Ocvirk je dejala, da so strahovi pred cepljenjem razumljivi, a odveč: "Ko enkrat pride do raka, ni vedno rečeno, da ga odkrijemo dovolj zgodaj, da ga lahko zdravimo."

Direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko pa je poudarila, da je Slovenija na dobri poti, da s cepljenjem odpravi raka materničnega vratu, kar bi bil edinstven dosežek.