Nutricionisti v svoji kuhinji redno uporabljajo olivno olje, ki velja za eno najbolj zdravih olj, saj vsebuje največ zdravih mononenasičenih maščob, in sicer kar 75 odstotkov. Za primerjavo jih sončnično olje vsebuje le 15 odstotkov. Olivno olje dobro vpliva na zdravje srca in ožilja, niža nivo slabega holesterola, visok krvni pritisk in uravnava krvni sladkor. Bogato je še z beljakovinskim hormonom adiponektinom, ki v telesu topi odvečne maščobne celice in pomaga pri uravnavanju telesne teže. Vsebuje pa še veliko antioksidantov.
Česen
Če niste ljubitelji česna, bi bilo morda dobro, da si premislite. Nutricionisti prisegajo nanj, ker velja za naraven antibiotik in deluje protibakterijsko ter pomaga izločati strupe iz telesa, preprečuje nastajanje črevesnih polipov, krčev, drisk, odpravlja črevesne zajedavce, zdravi vnetje žolčnih poti in žolčnika. Izjemno priporočljiv je še za kadilce, saj čisti dihalne poti, preprečuje okvaro krvnih žil in odpravlja vnetje žrela. Preprečuje še vrsto nalezljivih bolezni, kot so gripa, razne viroze, prehladi, nahod in pomaga pri astmi, kroničnem bronhitisu in težavah s holesterolom … In še bi lahko naštevali. Tako ga nikar ne izpuščajte iz svojega jedilnika. Najbolj zdravilen je, če ga užijete kar surovega, na primer v solati.
Ribe
Strokovnjaki za prehrano prav tako ne morejo brez rib, ki si jih privoščijo večkrat na teden. Najbolj so zdrave mastne ribe, kot je losos, skuše, postrvi, sardele … Te vsebujejo omega 3-maščobne kisline, ki jih uvrščamo med izredno dobrodejne polinenasičene maščobe. Če boste jedli ribe enkrat na teden, boste zmanjšali tveganje za srčno kap za kar 40 odstotkov, poleg tega so priporočljive tudi za tiste, ki bi radi izgubili odvečne kilograme. Študija objavljena v reviji Metabolism je pokazala, da je uživanje lososa učinkovito pri izgubi maščobe okrog pasu. Ne le to, avstralski raziskovalci so ugotovili, da ljudje, ki telovadijo z enako zagnanostjo, izgubijo več odvečne teže, kadar hkrati uživajo omega-3 maščobne kisline v obliki mastnih rib.
Semena
Iz svojega jedilnika ne izpuščajo niti semen. Kot so povedali, prisegajo na lanena in sončnična semena, redno pa uživajo tudi oreščke. Kombinacijo semen in oreščkov si lahko pripravite že zjutraj pri svojem zajtrku. Ovsenim ali pirinim kosmičem dodajte nekaj cimeta, lanenih semen in oreščkov. Prelijte jih s probiotičnim jogurtom ali mlekom in dodajte narezano breskev. Tako boste zaužili polnovredni zajtrk, ki vas bo nasitil za dolgo.
Lanena semena so zdravilna predvsem, ker vsebujejo močan antioksidant lignan, ki pa ga na žalost ne najdemo v večini hrani. Lignan telo varuje pred rakom in preprečuje širjenje tumorskih celic. Poleg lignanov vsebuje še omega-3 maščobne kisline, vlaknine, visoko kakovostne beljakovine, vitamine B1, B2, C, E in karotene, železo, cink ter nekatere druge minerale. Zaradi zdravilnih sestavin pomaga preprečevati še srčno-žilne bolezni, pljučne bolezni, diabetes in nekatere vrste raka (poleg raka dojke še raka prostate in črevesja). Laneno seme je dobro še za zdravje kože, še posebej pri tistih, ki imajo suho in občutljivo kožo ali se jim pojavljajo ekcemi. Pomaga tudi pri blaženju menopavzalnih simptomov, kot je vroče-hladno oblivanje.
Čičerika
Čičerika je bogat vir beljakovin in pomaga pri preprečevanju bolezni srca in ožilja in izboljšuje krvno sliko. Poleg tega skrbi za dobro prebavo, nase veže strupe iz črevesja, skrbi za čista ledvica in varuje pred sladkorno boleznijo. Ker zrnja vsebujejo veliko vlaknin in imajo nizek glikemični indeks, vas nasitijo za dolgo in napolnijo z energijo, zaradi česar so primerna tudi za tiste, ki si želijo izgubiti odvečno telesno težo.
Poleg tega, da je čičerika bogata z beljakovinami, vsebuje še vitamine skupine B (folate), A, C, D, E in pomembne minerale, kot so kalcij, železo, magnezij, kalij in fosfor. Čičerika je še bogat vir mangana, cinka in folne kisline (B12).
Polnozrnate testenine
Nutricionisti ne morejo še brez polnozrnatih testenin, ki so zdrave, ker so v nasprotju z običajnimi narejene iz celega žitnega zrnja. To je sestavljeno iz treh delov, a pri običajnih testeninah zaužijemo samo zadnjega, največjega, ki pa ima najmanj dobrodejnih sestavin in predvsem veliko škodljivega škroba. Pri polnozrnatih testeninah pa zaužijemo tudi zunanjo plast, s katero telo obogatimo z vlakninami, železom in magnezijem, ter srednjo plast, s katero mu privoščimo še esencialne maščobne kisline, več B vitaminov in vitamin E. Polnozrnate testenine imajo torej veliko bolj pozitiven učinek na naše zdravje in dobro počutje, treba se je le navaditi na drugačen, pravzaprav malo bolj poln okus.
Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV